Zamudne obresti so se letos dvakrat zvišale

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 10. september 2023 / 20:10

Zamudna obrestna mera je letna obrestna mera, po kateri se obrestujejo denarne obveznosti od dneva nastanka dolžnikove zamude do dneva plačila. Po zakonu je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja za operacije glavnega refinanciranja, povečana za osem odstotnih točk. Tako določeno obrestno mero in vsakršno spremembo objavi minister za finance v uradnem listu. Velja za pol leta, prvo obdobje je od 1. januarja do 30. junija in drugo od 1. julija do 31. decembra.

Vrsto let je zamudna obrestna mera znašala osem odstotkov, letos pa se je spremenila že dvakrat. Prvega januarja se je zvišala z 8 na 10,5 odstotka in prvega julija na 12 odstotkov. »Prva stvar, na katero pomislimo v povezavi z zamudno obrestno mero, so zamudne obresti, ki jih moramo plačati, kadar zamujamo z izpolnitvijo denarnih obveznosti,« pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije, ob tem pa opozarjajo, da zamudna obrestna mera neposredno ali posredno vpliva tudi na višino drugih obrestnih mer, med drugim na obrestno mero pri dovoljenem negativnem stanju (limitu) na osebnem računu in na vrednotenje oderuške obrestne mere.

V bankah in hranilnicah je namreč obrestna mera za dovoljeno negativno stanje običajno le malo nižja od zakonsko določene zamudne obrestne mere. To pomeni, da je zdaj le malo nižja od 12 odstotkov, še ob koncu lanskega leta pa je bila le malo nižja od 8 odstotkov. Razlika je očitna, zato v zvezi potrošnikov svetujejo imetnikom osebnih računov, da naj se skušajo izogniti negativnemu stanju na računu oziroma naj ga čim prej pokrijejo.

Po obligacijskem zakoniku se pogodba šteje za oderuško, če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za 50 odstotkov višja od zakonsko določene zamudne obrestne mere. Tako je do konca lanskega leta oderuška obrestna mera znašala 12 odstotkov, zdaj je 18 odstotkov.