Nobelove nagrade 2014

Podelitve Nobelovih nagrad spremlja velikanska medijska pozornost, izpostavlja se podatek, da znaša ena nagrada skoraj milijon evrov. Kar ni veliko v primerjavi z napredkom, ki ga znanstvena odkritja omogočajo.

Koraki v neznane svetove

Nobelove nagrade (NN) podeljuje Švedska kraljeva akademija znanosti za izjemne dosežke na petih področjih: v fiziki, fiziologiji ali medicini, kemiji, književnosti in mirovnih prizadevanjih. NN za ekonomijo je bila dodana naknadno in se tudi podeljuje posebej. Letošnjo nagrado za medicino so prejeli ameriško-britanski znanstvenik John O'Keefe in Norvežana May-Britt Moser in Edvard Moser – za svoje raziskovanje celic, ki sestavljajo sistem pozicioniranja v možganih. »Odkritja so razrešila težavo, s katero so se znanstveniki in filozofi ukvarjali stoletja … Namreč: kako možgani ustvarijo zemljevid prostora okoli nas in kako navigiramo skozi kompleksno okolico?« Nagrado za fiziko so dobili trije: japonska znanstvenika Isamu Akaši in Hiroši Amano in Američan japonskega rodu Šuji Nakamura – za izum modrih svetlečih diod (LED). Izumili so nov energetsko učinkovit in do okolja prijazen vir svetlobe, modre diode. Te oddajajo modro svetlobo, njihovo sevanje pa je svetlejše od običajnih diod, hkrati pa so tudi energetsko varčnejše. »Z izumom modrih diod smo dobili dlje trajajočo in bolj učinkovito alternativo od zdaj znanih virov svetlobe … Vsaj ena četrtina svetovne porabe energije gre za osvetljevanje. S pomočjo modrih diod prispevamo k ohranitvi naravnih virov.« Ta izum naj bi omogočil pravo revolucijo. »Če so žarnice svetile v 20. stoletju, bodo 21. stoletje razsvetljevale LED-žarnice (...) LED-žarnice v sebi nosijo tudi obljubo o boljšem življenju za več kot 1,5 milijarde ljudi po svetu, ki nimajo dostopa do velikih električnih omrežij, saj za LED-žarnice zadostuje cenovno ugodna lokalna sončna energija.« Nagrado za kemijo so prejeli Eric Betzig, Stefan W. Hell in William E. Moerner – za razvoj na področju fluorescenčne mikroskopije. Njihove raziskave so omogočile optični mikroskopiji vpogled v »nanosvet«. S pomočjo nanoskopije je mogoče opazovati poti posameznih molekul znotraj živih celic, kako molekule ustvarjajo sinapse med živčnimi celicami v možganih, s to metodo lahko sledijo proteinom, ki so povezani s Parkinsonovo, Alzheimerjevo in Huntingtonovo boleznijo kot tudi posameznim proteinom v oplojenih jajčecih. Letošnji nobelovec za književnost je francoski pisatelj Patrick Modiano (roj. 1945). Ob tej novici je časnik France Today zapisal: »Patrick Modiano je za Pariz to, kar je Woody Allen za New York: spomin in vest.« Njegova »pisava je zelo elegantna, a prijazna do bralca«, je izjavil predstavnik akademije Peter Englund. Njegove knjige niso obsežne, običajno imajo le okoli 130 strani; zato lahko bralec »eno njegovo knjigo prebere dopoldne, gre na kosilo in si nato privošči še eno«. Osrednje teme 69-letnega pisatelja so spomin, pozaba, identiteta in krivda, Pariz pa v njegovem delu nastopa kot »kreativni udeleženec«. Nobelovo nagrado za mir pa sta prejela 17-letna pakistanska aktivistka Malala Jusafzaj in indijski borec za otrokove pravice Kajlaš Satjarti. Skupen obema je boj proti zatiranju otrok in mladostnikov ter boj za pravico vseh otrok do izobrazbe. »Nobelov odbor vidi kot pomemben dejavnik, da sta se hinduist in muslimanka, Indijec in Pakistanka, združila v skupnem boju za izobrazbo in proti ekstremizmu … Danes je na svetu 168 milijonov otrok, ki so prisiljeni delati. Leta 2000 je bila ta številka še za 78 milijonov višja. Svet se tako počasi bliža cilju izkoreninjenja otroškega dela.« In še tale poudarek: »Otroci morajo hoditi v šole in ne smejo biti izkoriščani v imenu finančnega dobička. V revnih državah je 60 odstotkov prebivalstva mlajšega od 25 let. Spoštovanje pravic otrok in mladih je prvi pogoj za miren razvoj sveta. Kršitve pravic otrok, še posebej na območjih spopadov, pa vodijo v prenos nasilja iz generacije v generacijo.«

Instant ali organsko

Ob gornjih opisih je očitno, da znanost omogoča napredek, ne le v velikih, tudi v vsakdanjih rečeh. Irski pisec, igralec, scenarist in režiser Dylan Moran (roj. 1971) je izjavil: »Žalosten dan je, ko te otrok pogleda in vpraša: 'Očka, je tole organsko?' Organsko?! Jaz sem zrasel ob instant pudingu! V celi hiši nismo imeli ničesar, kar se ni neonsko svetilo!« Organsko torej spet izpodriva instantno.

Med kurbiščem in politiko

Območje med vsakdanjim življenjem v nižavah in znanostjo na višavah obvladuje politika. O tej pa je ameriški predsednik Harry S. Truman (1884–1972) izjavil: »Zgodaj v življenju sem se znašel na razpotju med tem, ali bom pianist v kurbišču ali politik. In če sem iskren, je med tema možnostma komaj kakšna razlika.« Brez komentarja.