Krog ob slovenski meji, 11. del
Svojo današnjo kolesarsko avanturo smo začeli v Ribnici na Pohorju in zaključili v Lučah v Zgornji Savinjski dolini. Prekolesarili smo 92 km in opravili 1370 m vzpona. Najprej smo se po glavni cesti spustili do Vuhreda. Spust je bil dolg 10 km, spustili pa smo se za 400 m. Nadaljevali smo po Dravski kolesarski poti po desnem bregu skozi Vuzenico do Dravograda. Kolesarska pot je v tem delu speljana tudi po levem bregu skozi Muto. Dravska kolesarska pot: Dravograd–Radlje ob Dravi–Maribor–Ptuj–Ormož–Varaždin–Legrad je dolga 215 km. Reka Drava izvira v Italiji na Južnem Tirolskem blizu meje z Avstrijo in teče skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, po hrvaško-madžarski meji in se blizu Osijeka pri vasi Aljmaš izliva v Donavo, ki je v tem delu mejna reka med Hrvaško in Srbijo.
V Dravogradu se v Dravo izliva reka Meža, v katero se kakšen kilometer višje izliva reka Mislinja. Prečkali smo reko Mežo in pot nadaljevali po njenem levem bregu v smeri Raven na Koroškem. Na sotočju Meže in Mislinje (340 m n. m.) se je začel 40 km dolg vzpon do prelaza, kjer je bila tudi najvišja točka današnje etape (1251 m n. m.). Pot nas je vodila skozi Ravne na Koroškem, regionalno središče Mežiške doline, ki je znano tudi po Železarni Ravne, ki je bila nekoč ponos Slovenije in Jugoslavije, leta 1992 pa je iz enotnega podjetja nastalo več podjetij, od katerih je največje Metal Ravne. Nadaljevali smo skozi Mežico, ki je znana po enem najstarejših rudnikov v Evropi, kjer se je rudarjenje svinčeve in cinkove rude pod Peco začelo že leta 1665. Odkopavanje je bilo leta 1993 ustavljeno in rudnik je bil preurejen v muzej. Kolesarili smo skozi naselje Žerjav in Črno na Koroškem, ki je znana po Najevski lipi, najdebelejšem drevesu v Sloveniji z obsegom več kot 10 m. Črna na Koroškem je tudi eno izmed izhodišč za Planinski dom na Peci, v bližini katerega je votlina, kjer spi kralj Matjaž, kot pravi legenda. Kolesarjenje smo nadaljevali še kakšnih 8 km ob reki Meži po asfaltirani cesti do kraja Koprivna, kjer se je začela pot bolj strmo vzpenjati po makadamski cesti proti prelazu, kjer smo zapustili Koroško. Nadaljevali smo po Solčavski panoramski cesti, ki se je najprej počasi spuščala do kraja Podolševa. Tu smo zavili proti Solčavi, kjer se je cesta prevesila strmo navzdol. Drugi del panoramske ceste iz Podolševe vodi proti Pavličevemu sedlu, v Matkov kot in Logarsko dolino. Cesta proti Solčavi je nekaj kilometrov še makadamska, nato pa asfaltirana. V Solčavi smo prišli na glavno cesto, ki vodi z mejnega prehoda Pavličevo sedlo proti Lučam, kjer je bil cilj današnje etape.