Vstopili v družino Gorniških vasi

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 3. september 2023 / 07:39

Uradno listino, deklaracijo o vstopu KS Dovje - Mojstrana v družino Gorniških vasi, ki vključuje Dovje, Mojstrano, Belco in Zgornjo Radovno, sta v soboto, 26. avgusta, na srečanju krajanov v Aljaževem domu v Vratih podpisala kranjskogorska županja Henrika Zupan in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar.

»Ponosna sem, da je Krajevna skupnost (KS) Dovje - Mojstrana prva članica Gorniških vasi v Julijskih Alpah in v Triglavskem narodnem parku (TNP). Za to je zaslužna celotna skupina projektnega tima z dolgoletnim vodjem Matjažem Podlipnikom na čelu in s koordinatorjem Gorniških vasi pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), našim sokrajanom Mirom Erženom. Vsem se iskreno zahvaljujem za trud in vztrajnost,« je povedala županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan in poudarila tudi kriterije, ki so potrebni za vstop v družino Gorniških vasi. »To so naravna krajina, videz kraja v tipičnem arhitekturnem slogu, ohranjena kulturna in naravna dediščina ter zavzetost lokalnega prebivalstva za ohranjanje narave, kulturne dediščine in okolja. Načelo Gorniških vasi je Manj je več in naša KS Dovje - Mojstrana te potenciale ima ... Z vstopom v Gorniške vasi se naša pot šele začenja. Ohraniti moramo to, kar imamo, nadgradimo pa to lahko samo s skrbnostjo. Skrbno in zelo natančno.«

Tretja slovenska članica Gorniških vasi

»Odločitev za Gorniške vasi pomeni odločitev za kakovost življenja po meri krajanov, ki za svoj prostor skrbijo, ga negujejo že stoletja in ga želijo tudi ohraniti za prihodnje rodove,« je poudarila predstavnica ministrstva za naravne vire in prostor ter vodja slovenske delegacije pri stalnem odboru Alpske konvencije Blanka Bartol. »Kraji, vključeni v KS Dovje - Mojstrana se tako pridružujejo alpskim krajem, ki so izbrali pot za svoj razvoj in blaginjo lokalnega prebivalstva. Utrjujejo jo na gorniški kulturi, ki vključuje spoštljiv odnos do gorske narave, prostora in lokalne identitete. To je povsem v duhu Alpske konvencije, sporazuma, ki smo ga podpisale alpske države pred več kot tridesetimi leti.« Poleg Jezerskega in Luč je KS Dovje - Mojstrana tretja slovenska članica Gorniških vasi v družini 38 alpskih krajev.

Gorniške vasi tako na poseben način izpolnjujejo tudi cilje Alpske konvencije. »Projekt sam se je začel kot prikaz, kako uresničiti zaveze protokola Alpske konvencije o turizmu. Ampak ko pogledam to pobudo zdaj, vidim rastoče omrežje ljudi, skupnosti, ki s svojo predanostjo zagotavljajo, da jim vasi, ki jim sami pravijo dom, ki jih občutijo kot dom, lahko še naprej predstavljajo zelo kakovostno življenjsko okolje. Se pravi, ne večje, hitrejše, višje, ampak boljše, bližje, manjše in bolj mirno,« je poudarila generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj.

Podpora tudi v težkih trenutkih

Skupnost Gorniških vasi pa ne pomeni samo sodelovanja na področju trajnostnega turizma, ampak tudi podporo v težkih trenutkih. »V hudi ujmi, ki je avgusta žal zajela večji del države, je bila med najbolj prizadetimi tudi vas Luče. Takoj se je skupnost Gorniških vasi odzvala in začela zbirati prostovoljne prispevke,« je dejala Smerkoljeva. »V imenu mednarodnega upravnega odbora Gorniških vasi se iskreno zahvaljujem vsem, ki so že donirali pomoč ali pa jo še bodo. Ta nesreča nas je v mednarodnem odboru še bolj utrdila v prepričanju, da naslednje srečanje Gorniških vasi, ki je planirano v letu 2024, izvedemo v Lučah – z namenom, da podpremo te ljudi moralno in pokažemo, da smo Gorniške vasi solidarne tudi v težkih trenutkih,« pa je poudaril član mednarodnega upravnega odbora Gorniških vasi Miro Eržen.

Zakaj potrebujemo ta certifikat

Podpredsednik PZS Martin Šolar je bil tako kot njegovi predhodni govorci v besedah slikovit: »Srce mi igra, da lahko tukaj pod Triglavom, pod Triglavsko severno steno praznujemo.« Kot pa je tudi dejal: »Marsikdo se bo vprašal, zakaj potrebujemo vstop v mrežo Gorniških vasi ali pa v kakršnokoli drugo omrežje. Zakaj potrebujemo ta certifikat? Ta pristop je zahteven proces, predvsem pa je ogledalo tega, kaj in kako delamo. Kako delajo drugi iz podobnih vasi v Alpah in predvsem ali lahko delamo bolje – in to je prednost biti v omrežju Gorniške vasi.« Kot je še dodal Šolar, je PZS na nek način prevzela skrb za delovanje Gorniških vasi v Sloveniji, podobno je tudi v drugih alpskih državah. »Poudarjen je bil ne samo trajnostni, sonaravni turizem, ampak tudi kvaliteten turizem. Gorništvo na pravi način; in to je tisto, kar v teh krajih poznate več kot 130 let, kolikor je tudi stara PZS oz. Slovensko planinsko društvo. V izjemno veselje nam je, da ob Jezerskem in žal letos nesrečnim Lučam, ki pa si bodo opomogle, v družino vstopa tudi KS Dovje - Mojstrana, da so tudi Julijske Alpe vstopile v to mrežo.«