Vitkejši na račun bolnikov?
Problem pomanjkanja ozempica, zdravila za sladkorno bolezen, je posledica zlorab zdravila za namen hujšanja. V splošnem pa v Gorenjskih lekarnah trenutno nimajo večjih težav s pomanjkanjem zdravil, razen pri propranololu (40 mg), zdravilu za zdravljenje hipertenzije.
Na spletu se pojavlja veliko informacij, ki posredno ali neposredno oglašujejo uporabo teh izdelkov za hujšanje in s tem spodbujajo ljudi k nabavi zdravil pri nepreverjenih prodajalcih.
Kranj – Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je prejela obvestilo Svetovne zdravstvene organizacije, da se je v zadnjem času povečalo povpraševanje po zdravilih, ki spadajo v skupino agonistov receptorjev glukagonu podobnega peptida-1 (GLP-1-RA). Ta zdravila so indicirana za zdravljenje sladkorne bolezni tipa II in se izdajajo samo v lekarnah na recept. Po svetu se tržijo pod različnimi blagovnimi znamkami, prisotna so tudi na slovenskem trgu, kot je ozempic v obliki peresnika za injiciranje. Prodaja teh zdravil v spletni lekarni v Sloveniji ni dovoljena.
Kot so povedali na agenciji, so v zadnjem času ta zdravila zelo iskana zaradi učinka zniževanja telesne teže. »Zaradi povečanega povpraševanja po teh zdravilih in njihove nenadzorovane uporabe prihaja do občasnega pomanjkanja teh zdravil, kar lahko negativno vpliva na njihovo razpoložljivost za ljudi s sladkorno boleznijo tipa II in ima za posledico poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma kvalitete življenja teh ljudi.«
Zaradi večjega povpraševanja so se na trgu pojavili tudi ponaredki teh zdravil. »Večinoma se prodajajo in distribuirajo prek nereguliranih prodajnih mest, tudi na družbenih omrežjih. Na spletu se pojavlja veliko informacij, ki posredno ali neposredno oglašujejo uporabo teh izdelkov za hujšanje in s tem spodbujajo ljudi k nabavi zdravil pri nepreverjenih prodajalcih. Dvomljivi spletni viri za ta zdravila ne zahtevajo zdravniškega recepta,« so opozorili. Ponarejenih izdelkov pristojni organi niso niti odobrili niti jih ne nadzorujejo. »Vse to pomeni, da so kakovost, varnost in učinkovitost takšnih izdelkov zelo vprašljive.« Kar je posledično skrajno tvegano za zdravje posameznika.
Po zdravilo v Avstrijo
Resen je problem glede pomanjkanja zdravila propranolol (40 mg), ki manjka že nekaj časa. »Zanj še ni verodostojne prognoze, kdaj bo ponovno na trgu – trenutne napovedi so za konec septembra. Rešitev v tem času je le ta, da se enakovredno zdravilo pod imenom inderal (40 mg) lahko dobi v Avstriji, kjer ravno tako kot pri nas pacienti potrebujejo zdravniški recept, na osnovi ustrezne dokumentacije in postopka na ZZZS pa lahko uveljavijo refundacijo stroška,« je povedala direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec.
V splošnem pa glede glede pomanjkanja drugih zdravil trenutno ni večjih težav. Kot je še pojasnila Rakovčeva: »Zdravila so večinoma vsa dobavljiva, tista, ki vseeno manjkajo, pa imajo paralele, zato ni težav. Manjka en redkeje uporabljen antibiotik v obliki suspenzije za otroke, vendar je tudi tu zadeva rešljiva, ker ga v lekarni pripravimo magistralno iz tablet. Manjka tudi eno zdravilo za tuberkulozne bolnike. Rešitev je tudi tu, pacienti ga za premostitev dobijo na Golniku.«
Kadrovske težave
... imajo v Gorenjskih lekarnah. »Iz tega razloga je nekaj naših lekarn v juliju in avgustu delno zaprtih (en turnus), drugače ne bi uspeli omogočiti niti minimuma dopustov zaposlenim.« Čeprav je ta problem velik, v enotah Gorenjskih lekarn za zdaj še ne predstavlja tveganja za trajno zaprtje katere od njih. »Je pa posledica dejstva, da smo javni sektor in smo zato nekonkurenčni pri ponudbah za službo magistrom farmacije. Ti dobijo dosti boljše pogoje v industriji, kjer je plača začetnika dva- ali celo trikrat višja kot pri nas, poleg tega je delovni čas (izmene, dežurstva, sobote) pri nas manj sprejemljiv za trenutno preveč razvajeno populacijo.«
Kot je še poudarila Rakovčeva, pri njih poiščejo službo samo tisti, ki so »rojeni za to, da pomagajo bolnim ljudem, takih je pa vse manj, kot lahko vidimo tudi v ostalem zdravstvu. Dodaten problem so tudi drugi servisi, ki vse bolj delujejo samo v dopoldanskem času. Pri mladih je odločitev za službo, ki je vezana na turnus, odvisna predvsem od zmožnosti varstva otrok. Smo že imeli primere, ko je bila želja po službi pri nas, pa prav zaradi tega zaposlitev ni bila izvedljiva.«