Mnenja občinskih svetnikov

Besedilo: Objave Mestne občine Kranj
petek, 30. maj 2008 / 06:00

Referendum o pokrajinah

(Saša Kristan, svetnica SDS)

Zgodba o pokrajinah se v Državnem zboru nadaljuje že vse od sredine prejšnjega desetletja. Vse dosedanje leve vladne koalicije so v svoje programe zapisale, da bodo izvedle decentralizacijo Slovenije tako, da bodo ustanovile pokrajine, vendar se to doslej še ni zgodilo.

Poglejmo si le nekaj razlogov za uvedbo pokrajin. Če bi se razvoj Ljubljane v smislu bruto domačega proizvoda ustavil na sedanji ravni, bi Pomurje Ljubljano dohitelo čez 34 let, Zasavje čez 31 let, celjsko območje pa čez 15 let. Ker se razvoj Ljubljane ne bo ustavil, česar si niti ne želimo, je jasno, da bodo drugi predeli Slovenije še bolj zaostajali kot doslej. Zgovoren je tudi podatek, da se je število delovnih mest med leti 2000 in 2006 zmanjšalo v Pomurski statistični regiji, na Koroškem, Gorenjskem, v Zasavju in še kje. Zato pa je v Ljubljani število delovnih mest naraslo za 25.954. To so le nekateri razlogi za ustanovitev pokrajin.

Sedanja vlada je tudi s soglasjem opozicije spremenila ustavo. To je pomenilo začetek postopka priprave več zakonskih besedil, ki bodo omogočila ustanovitev pokrajin. Glede na soglasje vseh strank v državnem zboru, razen SNS, da bomo pripravili predlog ustanovitve štirinajst pokrajin v začetku aprila 2007, je vlada take zakone tudi pripravila. Zakoni ne predvidevajo novih davkov, predvidevajo pa prenos nalog, ljudi in okoli 1.300.000.000 evrov z državne ravni na pokrajine. Toda februarja letos je opozicija ključni zakon zavrnila.

Po sedanjem predlogu vlade se bodo ljudje odločali za 13 pokrajin, vsak o svoji pokrajini. To je pošteno do ljudi. Če se ljudje na kakem območju ne bodo odločili za pokrajino, bo tisto območje priključeno sosednji pokrajini. Očitki opozicije, da gre za zapravljanje denarja in predvolilno kampanjo vladajočih strank, niso resni. Ne glede na to, da bo tudi ta referendum posvetovalne narave in za poslance v državnem zboru ne bo obvezujoč in ne glede na to, ali bo pokrajinska zakonodaja sprejeta v tem ali naslednjem mandatu, je jasno, da bo sedanji ali prihodnji predsednik vlade na mizo dobil »naročilo ljudi«. Tega pa ne bo mogoče kar tako prezreti. V SDS vemo, da ga bomo izpolnili po volji ljudi.

Javni poziv

(Matevž Kleč, svetnik NS.i)

Podpisani Matevž Kleč-svetnik in Kulturno Društvo »Kranjčani materam« javno pozivamo direktorje delovnih organizacij, poslovneže, direktorje bank, privatnike in druge občane Mestne občine Kranj, da skupaj pričnemo zbirati finančna sredstva za večnamenski kulturni hram, ki naj bi ga zgradili v Mestni občini Kranj. Za javni poziv smo se odločili, ker Kranj kot Prešernovo mesto, kljub različnim pobudam še vedno nima večnamenske dvorane, v kateri bi lahko potekale kulturne in druge prireditve. Dogaja se celo, da Kranjčani izgubljamo še tisto, kar nam je bilo včasih v ponos. Kranjčani si zaslužimo večnamenski kulturni prostor zaradi vseh pevcev in pevk, ki s svojo kvaliteto zborovskega petja dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih doma in v tujini, zaradi odličnega revijskega orkestra Gimnazije Kranj, zaradi Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj, ki vrsto let združuje celo vrsto glasbenikov, zaradi mladih, ki se glasbeno izobražujejo v Glasbeni šoli Kranj, zaradi vseh odličnih folklornih skupin in igralcev ... Končno tudi zaradi vseh nas Kranjčanov, ki si želimo, da bi v Kranju doživeli koncert kvalitetnih svetovnih skupin. S tem, ko Vas pozivamo k zbiranju finančnih sredstev, smo v Kulturnem društvu »Kranjčani materam« pripravljeni sodelovati pri vseh aktivnostih, skupaj s tistimi, ki so že in še bodo izvedli kakšne akcije za izgradnjo VEČNAMENSKE DVORANE. Kulturno društvo »Kranjčani materam« in moja malenkost smo Vam, direktorji, poslovneži, obrtniki in občani Mestne občine Kranj, dali izziv. Se boste odzvali nanj?

Parkiranje ob starem mestnem jedru

(Jakob Klofutar, svetniška skupina ZARES – nova politika)

Pred dnevi me je za rokav pocukala občanka, ki jo poznam »na videz«.

Potožila mi je, da je v Kranju parkiranje velik problem. Nikoli namreč ne dobi prostega parkirnega mesta. Po krajšem pogovoru sem ugotovil, da zanjo pomeni, da ni prostega parkirnega mesta, če ji ne uspe parkirati pred Staro pošto oz. v najslabšem primeru nekje za Globusom. Če parkira pred oz. za občinsko stavbo, je to že tako daleč, da se ji v mestno jedro skoraj ne ljubi več hoditi. Ko sem ji omenil, da vedno obstaja tudi nekaj parkirnih mest v novi parkirni hiši poleg Bežkove vile, pa me je skoraj nekam poslala in odkorakala naprej po svojih opravkih.

Mnogokrat mi je kdo rekel, da v nakupovalnih centrih lahko parkira tik ob vhodu. Ko pa sem mu razložil, da v nakupovalnem centru zagotovo prehodi enako kot obiskovalec starega mestnega jedra, ki parkira nekje ob občinski stavbi in se recimo v soboto sprehodi do tržnice, se ni in ni hotel strinjati z menoj.

Predlagam, da se v prihajajočih toplih mesecih po opravkih v staro mestno jedro odpravite s kolesom. V Kranju zaenkrat še nimamo težav s parkiranjem koles, bom pa vesel, če jih kdaj bomo imeli. To bo znak, da smo spremenili navade in se namesto z avtomobilom raje vozimo s kolesom.

Spomladansko razglabljanje

(Stanislav Boštjančič, svetnik svetniške skupine SD)

Pa ga imamo. "Kranjski glas" namreč. Upam, da zaradi finančnih razlogov ne bo promocijsko trobilo župana, podžupanov itd. Da bo vsebina prikaz stanja in razmišljanj v mestu Kranju.

So pa že v prvi številki prispevki, ki potrebujejo komentar, že zaradi ljudi, ki jih berejo. Menim, da je župan Damijan Perne v razgovoru z novinarjem v prvi številki Kranjskega glasa znova dokazal, da se mu še sanja ne, kaj se na posameznih področjih v Kranju dogaja. Ali je njegova neobveščenost rezultat premajhnega zanimanja ali pa plod njegovih najtesnejših sodelavcev iz SDS in stranke Zares – nova politika, ni niti pomembno. Dejstvo je, da nima stvari v rokah. Tako na primer trdi, da še zmeraj velja mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine glede igralnice v Kinu Center. Ko je podal svojo izjavo, je investitor že s polno močjo to igralnico gradil, da je bilo mnenje Zavoda v tem delu razveljavljeno. Mnogo lažje je seveda rezati različne trakce in govoriti na raznih odprtjih, kot pa iz sedanje pisarne pogledati čez cesto, kaj se tam dogaja.

Popolno nasprotnega mnenja je seveda županov koalicijski zaveznik iz Nove Slovenije Matevž Kleč, ki se je poleg službe v Upravni enoti začel ukvarjati še z botaniko, seveda zgolj ljubiteljsko. Povsod vidi zvončke, trobentice, mačice, vijolice, zlasti v politiki, katere koalicijski član skupaj z Grimsom je tudi on. Ampak iz njegovega prispevka ne izhaja le, da povsod vidi rožice, izhaja, da jih tudi sadi, tako kot jih je včasih sadil na GTV. Če jih dosti časa sadiš, ti še kakšna občinska nagrada ne uide. Tudi jaz imam rože rad, vendar ne tistih, ki jih sadi Matevž Kleč. Slavospev, ki ga je spesnil na čast svoji koaliciji, je tako kot vsi slavospevi daleč od dejstev, kar dokazuje tudi zadnja seja Mestnega sveta, na kateri se je nesporno ugotovilo, da se proračunski cilji ne uresničujejo. Sredstva za uresničevanje raznih projektov (večina jih je tako in tako še iz obdobja, ko je županoval Mohor Bogataj) ostajajo na proračunskih postavkah. Občinski oblastniki se izgovarjajo na višjo silo. Češ predpisi, finančni in gradbeni, ne omogočajo realizacije. Pri tem pa nihče od oblastnikov, razen podžupana Homana (sejo je moral nekdo voditi), ni prišel na sejo Sveta, da bi se na njej soočil z mejami svojih nesposobnosti. Namesto predlogov za rebalans proračuna se sedaj srečujemo s praznimi izgovori. Skratka, situacija je takšna, da denar v proračunu je, idej pa ni, zato ta denar veselo najeda inflacija, namesto da bi se uporabil za projekte, za katere bi se v okviru rebalansa na Mestnem svetu lahko dogovorili. Teh dejstev še takšni slavospevi in futuristična napovedovanja izpod peresa Matevža Kleča ne morejo spremeniti. Projekt "knjižnica" očitno stoji, in sem prepričan, da ne bo dograjena v dogovorjenem roku. Stanovanja gradbeniki res gradijo po dolgem in počez (Mrakova ulica npr.), vendar ne neprofitna. Izgradnja komunalnih vodov, ki naj bi bili po mnenju Kleča, v polnem razmahu, ne vem, kje poteka. Da je ledena dvorana dobila uporabno dovoljenje, ni zasluga občinskih oblastnikov, ampak stvar upravnega postopka. Da bodo šolske telovadnice zgrajene in šole adaptirane, verjamem, vprašanje je samo kdaj. Isto velja za centralno tribuno v športnem stadionu in za urejanje smetarskih problemov. Skratka logika Kleča v stilu "vse še bo, le nas ne bo" kaže, da imamo v Kranju novega Julesa Verna in upam, da bo s svojimi napovedmi vsaj toliko uspešen, kot je bil ta francoski pisec. Ker pa jaz živim tukaj in sedaj, bom do aktualne politike v Kranju kritičen, čeprav Kleč meni, da je opozicija v Kranju nepotrebna, saj ni ničesar več, kar bi bilo vredno kritike. Rad verjamem, da je kranjski koaliciji opozicija odveč, čeprav je opozicija sestavni del napredka, tudi v Kranju.

P.S. Glede na to, da Kleč bralce Kranjskega glasa nagovarja z izrazom preljubi "moji Kranjci", je treba reči, da Gorenjci niso isto kot Kranjci, saj smo le del tega občestva, čemur se je včasih reklo Kranjec. Mogoče Kleču ne bi škodilo, če bi prebral Zgodovino dežele Kranjske in morda tudi še kaj drugega.

Sprememba prometnega režima v starem mestnem jedru. Znova?!

(Andrej Dolenc, svetnik LDS)

Očitno je vsakoletna želja po preurejanju in spreminjanju režima parkiranja v starem mestnem jedru Kranja postala stalnica. Vsako leto se vname debata o tem, kako urediti parkiranje za stanovalce in omogočiti dostop za dostavna vozila za trgovine, lokale in poslovne prostore ter tudi občasne obiskovalce. Vedno je več nasprotujočih si strani, ki imajo zelo različne ideje in zahteve, kako rešiti problem. Vedno se najde neka kompromisna rešitev, s katero ni zadovoljna nobena stran. Še huje pa je, ko pride do samega izvajanja sprejetih rešitev. Še nikoli do sedaj se namreč ni v celoti izvajalo tistega, kar je mestni svet sprejel. Vedno so obstajali posamezniki, ki so na takšen ali drugačen način izigravali pravila in tako še bolj prispevali k prometnemu kaosu. Po drugi strani pa so bila tudi sprejeta pravila praviloma taka, da se je vedelo, da tudi z njihovim doslednim izvajanjem ne bo nič bolje. Primer tega so bile dovolilnice, ki jih je bilo v preteklosti izdanih več kot tisoč, kljub temu da je v mestnem jedru manj kot sto javnih parkirnih mest.

Sedaj se režim znova spreminja, tokrat bolj radikalno in s popolnoma drugačnim pristopom kot v preteklosti. Predlagana rešitev, da se odpravi dovolilnice za vse, razen za stanovalce, da se odpravi človeški faktor kontrole na vhodu in da se v mestno jedro spusti samo toliko vozil, kolikor je na voljo prostih parkirnih mest, gre po sistemski plati v pravo smer. Drago plačevanje parkirnine za vse, ki se ne držijo časa, namenjenega za dostavo, ali pa, ki parkirajo več kot pol ure, se tudi zdi zadostna finančna motivacija, da se bodo vozila v mestnem jedru zadrževala samo toliko časa, kot je nujno potrebno. Po drugi strani pa bodo stanovalci še vedno lahko brezplačno in neomejeno parkirali v mestnem jedru, če pa tam ne bodo dobili parkirnega mesta, bodo lahko parkirani na parkirišču »pri Čebelici«. Predlagana rešitev je torej ugodna za stanovalce, hkrati pa vsakomur, ki mora nujno z vozilom v mestno jedro, to tudi omogoča, seveda za primerno plačilo. Zagotovo s to rešitvijo ne bodo zadovoljni vsi, toda potrebno je poskusiti. Jo začeti dosledno izvajati in šele nato, če se bo upravičeno pokazalo, malenkostno spremeniti in izboljšati.

Razvoj na vsakem koraku

(Dare Jarc, svetnik SDS)

Mesto Kranj kaže podobo uspešnega in razvijajočega se mesta. Gradnja novih stanovanjskih naselij in nakupovalnih središč, širitev individualnih gradenj naključnemu opazovalcu daje vtis, da je Kranj središče gospodarske uspešnosti in visokega ekonomskega standarda na Gorenjskem. Kranj upravičeno nosi ime bodočega regijskega središča. Seveda je bistvo razvoja mesta očem skrito. V preteklosti ni bilo izpeljanih veliko projektov, ki bi dali mestu celostno razvojno podobo. Tudi programa razvoja mesta ni bilo. Mesto Kranj se je širilo glede na kapitalske interese. S sedanjim vodstvom Mestne občine Kranj se odpravljajo nejasnosti in nepravilnosti razvoja mesta in okolice. V zaključni fazi je priprava strategije razvoja mesta z okolico, ki bo postavila temeljna izhodišča za celovit in uravnotežen dolgoročni razvoj. V srednjeročnem obdobju je potrebno v mestu izpeljati še mnogo projektov, ki bodo Kranjčankam in Kranjčanom ter obiskovalcem našega lepega mesta omogočili prijazno bivanje ter visok življenjski, okoljski in delovni standard. Izboljšati in obnoviti je potrebno predvsem cestno-komunalno infrastrukturo, zgraditi garažne hiše in kolesarske steze, urediti v Kranju mestni park in dodatni športno rekreacijski center, dati mestu razvojno gospodarsko priložnost z ustanavljanjem poslovnih inkubatorskih centrov ter dati možnost kranjskim podjetjem, da razvijajo svoje poslovanje vzporedno z realizacijo razvoja mesta Kranja.