Direktor Radia Sora Marjan Potočnik / Foto: Tina Dokl

Peti v narečju je težko

V Škofji Loki bo v petek že 15. Večer slovenskih viž v narečju. Direktor Radia Sora Marjan Potočnik nam je zaupal, kaj festival prinaša, kako je z leti presegel prvotne okvire pa tudi zakaj bo dal za mašo ...

Letošnji Večer slovenskih viž v narečju je pred vrati. Kaj prinaša tokratni festival?

»V tekmovalnem delu bo deset ansamblov premierno predstavilo nove narečne viže. Obeta se pester večer, saj bo zastopanih večina slovenskih narečij, le štajerskega letos za spremembo ne bo. Med nastopajočimi bodo kar trije ansambli s Škofjeloškega: Raubarji, Hozentregarji in Dor ma cajt. Prvič bo med nami legendarni ansambel Slovenski muzikantje s pomlajeno zasedbo, zelo posebna pa bo nedvomno skupina Kontrabant.«

Letos bo festival prvič potekal v atriju Loškega gradu ...

»Kar nekaj festivalov smo izpeljali na grajskem vrtu, v atriju gradu pa bo tokrat prvič. Ambient je čudovit in če bo vreme zdržalo, bo polovica že narejenega. Bom dal za mašo, saj smo sicer obsojeni na dvorano. Nekaj prireditev smo izpeljali na Podnu, zdaj imamo pa k sreči akustično boljšo dvorano na Trati.«

Koliko ansamblov se je v teh letih zvrstilo na vašem odru?

»Več kot 150, so pa nekateri nastopili večkrat. Ansambel Roka Žlindre je bil na neki način odkritje našega festivala. Pri nas je od leta 2006 nastopil kar štirikrat zapored. Zelo 'močen' je bil festival leta 2003, ko je sodelovalo kar nekaj danes zelo znanih ansamblov – Modrijani, Primorski fantje in Ansambel Toneta Rusa. Pri nas so nastopili tudi ansambel Jerneja Kolarja, Karavanke, Vita, Gašperji, Gadi, Storžič … Vsako leto pa so med nami tudi mladi ansambli, ki jim festival predstavlja odskočno desko.«

Kakšen je interes ansamblov za sodelovanje na festivalu?

»Vsako leto se jih na razpis prijavi okoli dvajset, kar je glede na specifiko festivala zelo dobro. Problem je, da je avtorjev za narečna besedila malo, marsikateri ansambel pa potarna, da nima pevca, ki bi dobro zapel narečno vižo. Izbor skladb naredi komisija pod vodstvom Tomaža Tozona, primernost narečnih besedil pa ocenjuje Francka Benedik, nekdanja sodelavka dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri SAZU.«

Festival prirejate od leta 2001. Kakšen je bil njegov namen na začetku in ali je še danes isti?

»Najprej je bil naš namen dati Gorenjski in Sloveniji festival, ki ga še ni – to je tekmovanje narodno-zabavnih ansamblov z besedili v narečjih. Ideja je že pred časom prerasla začetno, saj s festivalom prispevamo majhen kamenček k ohranjanju narečne besede, ki izginja. Ta vidik se nam zdi čedalje pomembnejši, saj je to v Slovenji, odkar ni več narečne popevke v Mariboru, edini festival, ki spodbuja narečno besedo. S slovensko narečno pesmijo krepimo tudi povezovanje s Slovenci v zamejstvu. Med nastopajočimi so bili večkrat tudi zamejski ansambli, leta 2012 pa smo šli še korak dlje. Takrat smo skupaj z avstrijsko televizijo ORF pripravili nepozaben dogodek pri Vrbskem jezeru, lani pa smo festival uspešno organizirali tudi v Zgoniku na Tržaškem.«

Kako se bo festival razvijal v prihodnje?

»Kot rečeno, je želja festival vsakih nekaj let prirediti izven slovenskih meja. Razmišljamo tudi, da bi ga enkrat prestavili v pohorsko vas Skomarje, kjer je bil doma ljudski pevec Jurij Vodovnik, ki je 'delal' tudi z narečji. Po njem se imenuje Vodovnikova nagrada za dolgoletno kvalitetno ustvarjanje besedil, ki jo na našem festivalu podeljuje Društvo pesnikov slovenske glasbe v sodelovanju z Občino Zreče. Če bomo seveda imeli voljo in denar. Strošek festivala je okoli 20 tisoč evrov in brez zvestih sponzorjev ga že ne bi bilo več. Na ministrstvih za sofinanciranje ni posluha, je pa prireditvi, ki smo ju izpeljali v tujini, delno podprl Urad za Slovence po svetu. Prav tako si vsa leta zaman prizadevamo, da bi večer narečnih viž podprla TV Slovenija in ga uvrstila v svojo produkcijo. Sem pa vesel, da sem pri novem vodstvu razvedrilnega programa uspel zbuditi malo večji interes za naš festival, ki je vsebinsko in strokovno na visokem nivoju in spada med najpomembnejše slovenske narodno-zabavne festivale. Zagotovo ga lahko postavimo ob bok drugim festivalom, z gostovanji v tujini pa smo jih celo prehiteli.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 17. julij 2014 / 13:02

Tanja odgovarja

S svojimi vprašanji se obračam na vas in upam, da mi pomagate z odgovori. Za mano so težka leta in včasih se vprašam, bo kdaj še kaj lepega, kaj posebno za mene, za mojo dušo. Kako bo s si...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 2. oktober 2022 / 17:02

Hetman Ivan Mazepa – narodni junak ali odpadnik

Zadnji kozaški hetman, ki je skušal ustaviti ta tok, je bil Ivan Mazepa (1639–1709), ki ga imajo Ukrajinci za narodnega junaka, Rusi pa za odpadnika. Izviral je iz domačega plemstva na des...

Zanimivosti / nedelja, 2. oktober 2022 / 17:00

Poroka v grajskem parku

Po novem se bodo mladoporočenci na Blejskem gradu lahko poročili še na tretji lokaciji, in sicer v prenovljenem grajskem parku, ki poleg naravnega ambienta ponuja več intimnosti.

Radovljica / nedelja, 2. oktober 2022 / 16:56

Kaja Beton direktorica Turizma in kulture Radovljica

Radovljica – Radovljiški občinski svetniki so na sredini seji – predvidoma zadnji v tem mandatu – v sklopu kadrovskih zadev na mesto direktorice javnega zavoda Turizem in kulture Radovljica imenova...

Zanimivosti / nedelja, 2. oktober 2022 / 16:54

Jesen

Jesen je že dodobra vstopila v naše kraje, z njo pa tudi hladnejše vreme in močnejši nalivi, ki so ponekod že povzročali poplave. Tudi v prihajajočih dneh bo treba več pozornosti posvetiti vodostaj...

Nasveti / nedelja, 2. oktober 2022 / 16:49

Samozavedanje

Naslednjih nekaj kolumn bo sestavljalo celoto. Ko bomo brali naslednjo, je dobro imeti v mislih prejšnjo. Razložil bom, zakaj bi se morali vsi bolj zavedati sebe in delati samooceno ter kako to nar...