Cepiva bodo tudi logističen izziv

V Sloveniji so včeraj potrdili 1388 novih okužb s koronavirusom. Umrlo je 45 bolnikov, Slovenija je na četrtem mestu po kumulativni incidenci umrljivosti zaradi covida-19 v Evropi. Odgovor na to, kako je mogoče, da gre razvoj cepiva proti bolezni covid-19 tako hitro, ko pa je za to običajno potrebnih nekaj let, je v sodobni tehnologiji, ko informacijo o virusu lahko preberejo iz njegove dednine, ki je bila znana že konec januarja oziroma v začetku februarja.

Ljubljana – V Sloveniji so včeraj opravili 5326 testiranj na koronavirus in potrdili 1388 novih okužb. Delež pozitivnih testov je bil 26-odstoten, kot je tudi nekje povprečje zadnjih dni. Hospitaliziranih je bilo včeraj 1275 covidnih bolnikov, deset več kot dan prej. Intenzivno nego je potrebovalo 208 bolnikov, eden več kot dan prej. Odpuščenih iz bolnišnic je bilo včeraj 92. Umrlo je 45 covidnih bolnikov.

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je na današnji novinarski konferenci povedala, da so viri okužb zelo različni in da je virus prisoten že vsepovsod. Če je bilo med 14. in 27. oktobrom največji delež okuženih v starostnih skupinah med 25 in 64 let, sedaj opažajo velik porast med starostniki, predvsem na račun domov za starejše. Po zadnjem poročilu Evropskega centra za spremljanje nalezljivih bolezni imajo v Evropi višjo 14-dnevno kumulativno incidenco na sto tisoč prebivalcev kot v Sloveniji na Češkem, v Avstriji in Luksemburgu. Višjo incidenco smrti kot v Sloveniji pa imajo na Češkem, v Belgiji in na Madžarskem.

Tri cepiva v preverjanju na Evropski agenciji za zdravila

Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani je povedal, da je trenutno v fazah kliničnega testiranja (prvi, drugi ali tretji fazi) 54 cepiv, od tega jih je 12 v tretji fazi testiranja, niti eno pa še ni bilo odobreno s strani Evropske agencije za zdravila. Imamo pa, kot je dejal dr. Štrukelj, šest začasnih cepiv, ki so jih odobrile nacionalne agencije, od tega dve v Rusiji in štiri na Kitajskem, ki se uporabljajo na njihovem terenu. »Tega, ali so ta cepiva varna in učinkovita, ne vem, ker so preskočili tretjo fazo kliničnega testiranja oziroma so začeli cepiti in to fazo nadaljujejo. Želim si, da bi jim uspelo.«

»Cepiva razvijajo v zelo veliko farmacevtskih družbah in lahko smo zadovoljni, da jih bomo imeli na voljo več,« je poudaril dr. Štrukelj. Obstajata dva načina razvoja cepiva: tradicionalen (s pomočjo oslabljenega virusa) ter s pomočjo najnovejših tehnologij, ki jih še niso uporabili na človeštvu. Odgovor na to, kako je mogoče, da gre razvoj cepiva proti bolezni covid-19 tako hitro, ko pa je za to običajno potrebnih nekaj let, je ravno v sodobni tehnologiji, ko informacijo o virusu lahko preberejo iz njegovega genetskega materiala (DNA, RNA), dednini virusa, ki je bila znana že konec januarja oziroma v začetku februarja. Tudi znanje o novih cepivih se je začelo že z razvojem cepiv proti ziki in eboli, ne s covidom-19, vse to pridobljeno znanje pa so zdaj lahko hitro prenesli, je pojasnil dr. Štrukelj. Poleg tega je ekonomski vložek v cepivo enormen, toliko več raziskovalcev lahko dela na tem. Regulatorni organi so tudi skrajšali postopek za registracijo cepiva z 210 dni na 70 dni. Združili so prvo fazo kliničnega testiranja (varnost) in drugo fazo (učinkovitost), v tretji fazi poteka klinično testiranje na več deset tisoč prostovoljcih. Kaj sploh pomeni 94,5-odstotna učinkovitost, kot je npr. primer Moderne? »Gre za to, da so trideset tisoč zdravih prostovoljcev razdelili na dve skupini, eni so dali cepivo, drugi fiziološko raztopino – tej drugi skupini rečemo kontrolna oziroma placebo skupina. Od 15 tisoč prostovoljcev jih je devetdeset zbolelo v kontrolni skupini za covidom-19 in samo 5 v skupini, ki je prejela cepivo. Torej vidimo, kako velika je razlika v učinkovitosti in zato lahko govorimo o teh odstotkih. Vendar je nepomembno, ali gre za 92-, 93-odstotno učinkovitost, to so vse zelo dobre številke in veselimo se, da gre tukaj razvoj tako naprej. Ta trenutek so na Evropski agenciji za zdravila v postopku preverjanja tri cepiva (AstraZeneca, Moderna in Pfizer), v 70 dneh mora biti znan odgovor, ali so cepiva varna in učinkovita.

Cepiva bodo tudi logističen izziv, DNA-cepiva so manj občutljiva, medtem ko mora biti RNA-cepivo, kot je pojasnil dr. Štrukelj, shranjeno pri minus 80 stopinjah Celzija. »Z dobro organizacijo sistema hranjenja tudi to ne bo problem. Slovenija in ostale članice EU že delajo na tem.«

Pred dnevi je zdravstveni minister Tomaž Gantar napovedal, da bi bilo prvo cepivo po najbolj optimističnem scenariju na voljo lahko že konec decembra. Dr. Štrukelj težko ocenjuje to izjavo, bo pa vesel, če se bo napoved uresničila. Realno je po njegovem, da bo potrebnih nekaj mesecev, da bo prišlo na eno mesto. Pričakuje, da bodo januar, februar in marec meseci za cepljenje.

Dr. Borut Štrukelj je sklenil, da moramo še naprej upoštevati vsa pravila za zamejitev širitve virusa. »Slovenijo združuje šport, dajmo to miselnost prenesti še na druga področja. Ko bo prvo cepivo razglašeno za varno in učinkovito, pa se bom takoj cepil.«

Pisanje glob ni nikogaršnji hobi

Skupno število opravljenih nadzorov spoštovanja vladnih odlokov za zajezitev epidemije je bilo od 1. do 8. novembra 2.459. Inšpektorji so izrekli 95 prekrškovnih sankcij v skupni vrednosti 53.200 evrov, 183 opozoril po zakonu o prekrških ter 101 upravni ukrep, pa je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata. Pristojnosti nadzornikov vladnih odlokov so razširili tudi na druge inšpektorate, policijo in občinsko redarstvo. Nadzori se ne podvajajo, koordinacijo nadzorov pa vodi zdravstveni inšpektorat, je pojasnila Potzeva. Samo zdravstveni inšpektorji so od 1. do 8. novembra opravili 1322 nadzorov, izrekli so 55 prekrškovnih sankcij v vrednosti 28.400 evrov. Šlo je za nadzore v gostinstvu, trgovinah, na področju storitvenih dejavnosti, kot so frizerski saloni, cvetličarne ... Na zunanjih površinah so izvedli 568 nadzorov, sankcij je bilo 39 v vrednosti 15.600 evrov. V večstanovanjskih stavbah so opravili 134 nadzorov in izdali dve ureditveni odločbi ter dve opozorili.

Potzeva je še povedala, da se spoštovanje ukrepov sicer izboljšuje, a da manjšina še vedno ni pripravljena slediti vladnim odlokom, kar izražajo tudi žaljivkami na račun zdravstvenih inšpektorjev, ki delajo na terenu. »Pisanje glob ni nikogaršnji hobi. Inšpektorji tudi niso plačani glede na število izdanih glob,« je sklenila.