Majhni šoli, dragoceni za domača kraja

Dvakrat letno se srečajo učenci in učitelji dveh majhnih šol: podružnične v Kokri in ljudske v Selah na avstrijskem Koroškem. Prva ima deset, druga triindvajset učencev, obe pa sta neprecenljivi za življenje majhnih krajev, kjer predstavljata kulturni središči.

Že drugič po vrsti so se srečali učenci in učitelji dveh majhnih šol, podružnične v Kokri in ljudske šole iz Sel na avstrijskem Koroškem, tokrat v Kokri, kjer so za učence obeh šol priredili naravoslovni dan. Najprej so obiskali Preddvor in obhodili jezero Črnava, nato pa se peš podali prek Potoč v Kokro, kjer so na prostoru za piknik domačije pri Slugi poslikavali panjske končnice in se sladkali s štruklji. Te so pripravile domačinke iz Kokre, pri srečanju je sodelovalo Turistično društvo Kokra pod vodstvom Ane Valjavec, panjske končnice je pripravil Rok Valjavec, delavnice poslikave pa vodil Tomaž Rehberger. Sodelovanje vaščanov pri šolskem srečanju kaže, kako močno je majhna šola vpeta v kraj, je izrazila zadovoljstvo ravnateljica matične osnovne šole Matije Valjavca Preddvor Tea Dolinar. Za šolo v Kokri, ki letos šteje deset otrok od 1. do 4. razreda, namreč nenehno trepetajo, da bi jo država v imenu varčevanja zaprla. Toda majhna šola je povezovalni dejavnik in ima veliko vlogo pri tem, da kraj ostaja živ, ji pritrjuje tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar. Trenutno je omejitev za obstoj majhnih šol v Sloveniji pet vpisanih otrok, pred časom pa je država z interventnim zakonom napovedovala zaprtje šol z manj kot štirinajstimi otroki. Sedaj upajo, da je državna administracija na to pozabila.

Na avstrijskem Koroškem imajo že izkušnje z zapiranjem šol. Še lani je podružnica v Kokri gostila vrstnike iz šole na Obirskem, ki je nazadnje štela enajst otrok, a ta je sedaj zaprta, učenci pa hodijo v šolo v Železni Kapli. »Država zapira vse šole, ki nimajo dovolj otrok, ne le dvojezične. Politika ima namreč vizijo: ena občina, ena šola. Upam, da bo ostalo vsaj tako, čeprav se število otrok zmanjšuje,« je o tem dejala ravnateljica ljudske šole v Selah na Koroškem Magdalena Olip. Šolo v Selah obiskuje 23 otrok, učijo jih trije učitelji, poučuje tudi ravnateljica Olipova. V ljudski šoli otroci ostajajo do desetega leta starosti, nato gredo v višje razrede v Celovec ali Borovlje. »Naša šola ima poleg dvojezičnosti težišče tudi na športu in naravoslovju. Zato smo danes še posebno veseli, da lahko sodelujemo na naravoslovnem dnevu v Kokri. Kraje, ki smo jih ob tej priložnosti obiskali peš, pa si bomo zaradi tega tudi bolje zapomnili. V naši šoli sta dva oddelka, vsi učenci se učijo slovensko in nemško, pouk pa tedensko izmenjujemo v slovenščini in nemščini, kar se je doslej zelo dobro obneslo.«

V Selah poučuje tudi Roman Roblek, prej učitelj na Obirskem. »Dvojezičnim učiteljem ni težko najti dela na drugi šoli, le tega ne veš, kam natančno boš poslan jeseni na začetku šolskega leta,« je o svoji izkušnji po zaprtju šole na Obirskem dejal Roblek. »V Selah, ki je sicer moj domači kraj, učim prvo leto in pričakujem, da bom še prihodnji dve leti, saj ima dovolj učencev in je še ne bodo zaprli. Za prejšnjo šolo na Obirskem mi je sicer žal, vaška skupnost je bila z njo močno povezana. Upam, da bo vaško življenje ostalo enako živahno, da bodo zbori in kulturna društva delovali naprej in da se bodo Obirčani trudili še naprej za življenje v tem kraju.«

»Namen mednarodnega srečanja je predvsem v ohranjanju stikov dveh manjših podružničnih šol. Srečamo se dvakrat letno, minulo jesen smo jih obiskali mi, spomladi smo gostitelji, jeseni jim spet vrnemo obisk. Ko smo se pred kratkim srečali učitelji slovenskih podružničnih šol v Kamniku, smo ugotovili, da smo edina, ki je povezana s šolo čez mejo,« je povedala vodja podružnične šole v Kokri Romana Naglič. Nad tovrstnimi stiki je navdušen tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar: »Naša občina že več let sodeluje z občino Železna Kapla, povezave so tudi na področju šolstva, kjer se stiki sedaj širijo še na Sele. Želim si, da bi se to sodelovanje okrepilo in razširilo tudi na druga področja, dobro bi bilo vzpostaviti tudi politične stike,« je razmišljal Miran Zadnikar, ko se je pridružil veseli druščini otrok iz Kokre in Sel.