Vrstniki iz Kokre in Sel na avstrijskem Koroškem / Foto: Tina Dokl

Majhni šoli, dragoceni za domača kraja

Dvakrat letno se srečajo učenci in učitelji dveh majhnih šol: podružnične v Kokri in ljudske v Selah na avstrijskem Koroškem. Prva ima deset, druga triindvajset učencev, obe pa sta neprecenljivi za življenje majhnih krajev, kjer predstavljata kulturni središči.

Že drugič po vrsti so se srečali učenci in učitelji dveh majhnih šol, podružnične v Kokri in ljudske šole iz Sel na avstrijskem Koroškem, tokrat v Kokri, kjer so za učence obeh šol priredili naravoslovni dan. Najprej so obiskali Preddvor in obhodili jezero Črnava, nato pa se peš podali prek Potoč v Kokro, kjer so na prostoru za piknik domačije pri Slugi poslikavali panjske končnice in se sladkali s štruklji. Te so pripravile domačinke iz Kokre, pri srečanju je sodelovalo Turistično društvo Kokra pod vodstvom Ane Valjavec, panjske končnice je pripravil Rok Valjavec, delavnice poslikave pa vodil Tomaž Rehberger. Sodelovanje vaščanov pri šolskem srečanju kaže, kako močno je majhna šola vpeta v kraj, je izrazila zadovoljstvo ravnateljica matične osnovne šole Matije Valjavca Preddvor Tea Dolinar. Za šolo v Kokri, ki letos šteje deset otrok od 1. do 4. razreda, namreč nenehno trepetajo, da bi jo država v imenu varčevanja zaprla. Toda majhna šola je povezovalni dejavnik in ima veliko vlogo pri tem, da kraj ostaja živ, ji pritrjuje tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar. Trenutno je omejitev za obstoj majhnih šol v Sloveniji pet vpisanih otrok, pred časom pa je država z interventnim zakonom napovedovala zaprtje šol z manj kot štirinajstimi otroki. Sedaj upajo, da je državna administracija na to pozabila.

Na avstrijskem Koroškem imajo že izkušnje z zapiranjem šol. Še lani je podružnica v Kokri gostila vrstnike iz šole na Obirskem, ki je nazadnje štela enajst otrok, a ta je sedaj zaprta, učenci pa hodijo v šolo v Železni Kapli. »Država zapira vse šole, ki nimajo dovolj otrok, ne le dvojezične. Politika ima namreč vizijo: ena občina, ena šola. Upam, da bo ostalo vsaj tako, čeprav se število otrok zmanjšuje,« je o tem dejala ravnateljica ljudske šole v Selah na Koroškem Magdalena Olip. Šolo v Selah obiskuje 23 otrok, učijo jih trije učitelji, poučuje tudi ravnateljica Olipova. V ljudski šoli otroci ostajajo do desetega leta starosti, nato gredo v višje razrede v Celovec ali Borovlje. »Naša šola ima poleg dvojezičnosti težišče tudi na športu in naravoslovju. Zato smo danes še posebno veseli, da lahko sodelujemo na naravoslovnem dnevu v Kokri. Kraje, ki smo jih ob tej priložnosti obiskali peš, pa si bomo zaradi tega tudi bolje zapomnili. V naši šoli sta dva oddelka, vsi učenci se učijo slovensko in nemško, pouk pa tedensko izmenjujemo v slovenščini in nemščini, kar se je doslej zelo dobro obneslo.«

V Selah poučuje tudi Roman Roblek, prej učitelj na Obirskem. »Dvojezičnim učiteljem ni težko najti dela na drugi šoli, le tega ne veš, kam natančno boš poslan jeseni na začetku šolskega leta,« je o svoji izkušnji po zaprtju šole na Obirskem dejal Roblek. »V Selah, ki je sicer moj domači kraj, učim prvo leto in pričakujem, da bom še prihodnji dve leti, saj ima dovolj učencev in je še ne bodo zaprli. Za prejšnjo šolo na Obirskem mi je sicer žal, vaška skupnost je bila z njo močno povezana. Upam, da bo vaško življenje ostalo enako živahno, da bodo zbori in kulturna društva delovali naprej in da se bodo Obirčani trudili še naprej za življenje v tem kraju.«

»Namen mednarodnega srečanja je predvsem v ohranjanju stikov dveh manjših podružničnih šol. Srečamo se dvakrat letno, minulo jesen smo jih obiskali mi, spomladi smo gostitelji, jeseni jim spet vrnemo obisk. Ko smo se pred kratkim srečali učitelji slovenskih podružničnih šol v Kamniku, smo ugotovili, da smo edina, ki je povezana s šolo čez mejo,« je povedala vodja podružnične šole v Kokri Romana Naglič. Nad tovrstnimi stiki je navdušen tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar: »Naša občina že več let sodeluje z občino Železna Kapla, povezave so tudi na področju šolstva, kjer se stiki sedaj širijo še na Sele. Želim si, da bi se to sodelovanje okrepilo in razširilo tudi na druga področja, dobro bi bilo vzpostaviti tudi politične stike,« je razmišljal Miran Zadnikar, ko se je pridružil veseli druščini otrok iz Kokre in Sel.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 16. januar 2007 / 06:00

Zbrali več premije in izplačali manj odškodnine

Kranj - Delničarji življenjske zavarovalnice Slovenica življenje so na nedavni skupščini spremenili nadzorni svet. Potem ko sta Dag Kralj in Martin Nose po...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sobota, 23. junij 2007 / 07:00

Vse najboljše za rojstni dan!

Gorenjski Megasrček, Radio Kranj, je včeraj praznoval že svojo sedemnajsto obletnico obstoja.

GG Plus / sobota, 23. junij 2007 / 07:00

Na posteljo v domu čaka dolga vrsta

V domovih za starejše v Sloveniji imamo 16.500 mest, na seznamih čakajočih na sprejem vanje pa je že 12.300 starejših, a odgovorni v državi ob tem in kljub nenehnim opozorilom ne kažejo nobenega vznem...

GG Plus / sobota, 23. junij 2007 / 07:00

Iz starih časov: Kresne vraže

Kresna noč 2007 bo v noči od sobote na nedeljo. Ste pripravljeni? Na iskanje zaklada in kar je še takega. Zadnjič smo videli, kako so v starih časih naši predniki v tej noči iskali zakla...

Gospodarstvo / sobota, 23. junij 2007 / 07:00

Krompir ogroža plesen

Če bodo kmetje krompir uspeli zaščititi pred plesnijo in koloradskimi hrošči, se nam obeta dobra letina.

Kranj / sobota, 23. junij 2007 / 07:00

Naša pozabljena zastava

Uporabo grba, zastave in himne Republike Slovenije ureja zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi.