Maša v vlogi Anice

Glavno vlogo Anice v istoimenski nanizanki, ki jo predvajajo na TV Slovenija, igra Maša Remškar iz Tržiča.

Na TV Slovenija so pred kratkim ob petkih zvečer začeli predvajati novo nanizanko Anica, ki je nastala na osnovi istoimenske knjižne uspešnice pisateljice Dese Muck. Po desetih zgodbah, ki govorijo o pomembnih dogodkih v življenju osemletne deklice Anice, so posneli deset delov; doslej so predvajali dva dela. V glavno junakinjo se je vživela Tržičanka Maša Remškar. »Zame je to nepozabna izkušnja. Naučila sem se ogromno stvari,« pravi zdaj že enajstletna Maša.

Kako si prišla do glavne vloge v Anici?

»Bila sem na avdiciji, vendar ne za Anico, ampak za nek kratek film. Zaigrati smo morali strah, jezo in žalost. Takrat nisem bila izbrana, vendar si me je režiser zapomnil, poklical je mojo mamo in me povabil v ožji izbor za vlogo Anice. Nato sem uspešno opravila še nekaj krogov izbora.«

Je bilo treba veliko priprav na vlogo?

»Vaje smo imeli pet dni po tri, štiri ure, da smo šli skozi scenarij in da smo se igralci spoznali med seboj. Doma se nisem skoraj nič pripravljala na snemanja, saj mi niti niso točno povedali, kaj bomo snemali kakšen dan. Vsak dan smo se sproti v maski in garderobi na hitro naučili tekste.«

Koliko dni ste snemali Anico? Kje so potekala snemanja?

»Nanizanko smo posneli v 38 snemalnih dnevih. Začeli smo med lanskimi poletnimi počitnicami konec julija, končali pa v začetku septembra. Največkrat smo snemali v hiši v Tacnu, kjer je Anica doma. Počitnice smo posneli na Šobcu; spomnim se, da je bila voda zelo mrzla, ampak je šlo. Snemali smo tudi na kmetiji v Polhovem Gradcu in v nekem bloku v Ljubljani.«

So bila snemanja zelo naporna?

»Zdaj se spomnim samo še lepih stvari. (smeh) Verjetno je bilo naporno, saj sta garderoberka in mami opazili, da sem kar precej shujšala. Snemali smo deset, dvanajst ur na dan, včasih tudi do dveh, pa celo do petih zjutraj. Moram pa dodati, da smo se tudi zabavali; pogosto smo se smejali med snemanji, ko smo se motili, pa tudi s soigralci smo se super razumeli in se hecali, v maski smo si pripovedovali vice ...«

Si imela kaj težav na snemanjih? Kaj se ti je zdelo najtežje?

»Nekajkrat se mi je zgodilo, da je bilo težko odigrati prizor točno tako, kot si je zamislil režiser. Nekaj, kar se je meni zdelo super, na drugi strani njemu sploh ni bilo všeč.«

Kaj mora po tvojem mnenju imeti dober igralec?

»Domišljijo, da se zna vživeti v vlogo, do neke mere pa tudi smisel za humor.«

Je bila to tvoja prva 'večja' vloga?

»Ja. Igranje mi sicer ni tuje, saj že šest let obiskujem dramski krožek v šoli. Oči je prepričan, da sem se na snemanjih znala zelo potruditi predvsem zato, ker že šest let igram klavir, kjer je treba veliko truda in vztrajnosti.«

Imaš poleg že omenjenega še kakšno aktivnost?

»Ja. Še hip hop in gimnastiko.«

Zgodbe o Anici so med otroki zelo priljubljene. Si jih tudi sama brala?

»Seveda, vseh deset sem prebrala. Spomnim sem, da sem jokala, ko sem brala zgodbo Anica in zajček, ker je zelo žalostna.«

Se ti zdi, da si po karakterju kaj podobna Anici? Si ravno tako vedoželjna, imaš rada živali?

»Živali imam zelo rada. Imam zajčka Puhija, ki mi ga je podarila snemalna ekipa. Najprej so mi obljubili zajčka, s katerim smo snemali, a je zbolel, sesul se mu je imunski sistem, zato so mi podarili drugega, ki je ravno tako 'fleten'. Če sem vedoželjna? Odvisno, za kaj gre.«

Tu se v pogovor vključi Mašina mama Eva: »Maša ima zelo podoben karakter kot Anica. Ko sem brala scenarij, sem si rekla: 'Saj to je ona'. Ta vloga ji je bila res pisana na kožo.«