Previdno pri nabiranju gob

Ob letošnji obilici gob so pogoste tudi zastrupitve z njimi. V Kliničnem centru Ljubljana so jih v mesecu in pol obravnavali več kot sto.

Kranj – Z Zdravniške zbornice Slovenije so sporočili, da so septembra in oktobra v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana obravnavali 105 pacientov, ki so se zastrupili z gobami. Trije so zaužili zeleno mušnico, sedem dežničke, pet pa rdečo ali panterjevo mušnico. Mnogi ob zastrupitvi niti ne poiščejo zdravniške pomoči, so navedli.

Večina zastrupitev se kaže s slabostjo, bruhanjem, drisko in bolečinami v trebuhu, ki se običajno pojavijo v nekaj urah po gobjem obroku. Zdravniki se najbolj bojijo zastrupitev, kjer omenjeni simptomi nastopijo po več kot osmih urah. Tak potek je denimo značilen za zeleno mušnico, strupene vrste dežničkov in kučmice, ki jih nabiralci zamenjujejo za jurčke, orjaške dežnike oz. »marele« in nekatere vrste štorovk. »Tu gre za t. i. amatoksinski sindrom, kjer pride do akutne odpovedi jeter z multiorgansko prizadetostjo. Edina možnost ozdravitve je v presaditvi jeter. Strupenih gob je v Sloveniji veliko, glede na sindrom zastrupitve lahko povzročijo okvaro skoraj vsakega organa v telesu,« so opozorili v zbornici.

Na Gorenjskem brez večjih težav

V jeseniški bolnišnici so nam pojasnili, da v zadnjem obdobju niso obravnavali zastrupitev zaradi gob, v tamkajšnjem zdravstvenem domu (ZD) pa, da ne opažajo odstopanj od preteklih sezon. Tudi ZD Bled ni imel pacientov s težavami zaradi uživanja gob, na kranjski urgenci pa pravijo, da niso zaznali povečanja primerov. V ZD Škofja Loka to sezono zastrupitev z gobami niso obravnavali. »Bilo je nekaj prebavnih težav virusne etiologije, bolečin v želodcu zaradi prevelike količine ali neprimerne priprave gob, sicer pa nič hujšega,« je dodal direktor ZD Škofja Loka Aleksander Stepanović.

Rdeča mušnica ni zdravilna

V Sloveniji sicer raste več kot dvesto strupenih gob, od tega je trideset smrtno nevarnih, je pojasnil Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Kranj. Kot opaža, je nekaj zastrupitev tudi posledica radovednosti in namernega uživanja rdeče mušnice. Njihovo uživanje spodbujajo tudi spletne objave o zdravilnih učinkih te gobe, vendar so v UKC Ljubljana pred dnevi opozorili, naj ljudje ne nasedajo spletnim trendom, saj rdeča mušnica nima terapevtskih učinkov, njeno uživanje pa je zelo nevarno in povzroča zastrupitev.

Arzenšek je opozoril na previdnost pri nabiranju kukmakov, ki jih je najlažje zamenjati s koničasto mušnico. Omenil je tudi nevarnost zastrupitve z zeleno mušnico, ki je zelo raznolika ter v sušnih razmerah preoblikovana in podobna celo dežnikom. »Nekaj zastrupitev je bilo s hrapavo trnovko, posebej če smo zraven uživali alkohol, potem pa sledijo užitne gobe in nepravilna priprava ali prevelika količina,« je razložil Arzenšek.

Nabirajmo gobe, ki jih poznamo

Ob ugodnih pogojih se letošnja gobarska sezona v nižinah po mnenju Arzenška zna podaljšati vse do začetka novembra. »Kar se tiče jurčkov, ni pretirane nove rasti, 'pozabljenih' pa je kar veliko in običajno so to kilogramski primerki,« je pojasnil Arzenšek in dodal, da so v gozdovih začele množično rasti tudi sirovke, golobice, lupljivke in polstenke … »Poleg teh na Gorenjskem nestrpno pričakujemo zimske kolobarnice – sivke, že množičneje pa so pognale mraznice – štorovke. Te so surove strupene, treba jih je prekuhati in vodo odliti, pri površnem nabiranju pa je možna zamenjava s strupeno navadno žveplenjačo. Podobni sta še drugi dve žveplenjači in tudi luskinarji znajo zrasti v večjih šopih, in ko so mladi, so podobni mraznicam. Najhuje bi bilo, da bi namesto mraznic nabrali kučmice, ki so smrtno strupene in so zelo podobne mali štorovki,« je opozoril Arzenšek, ki nabiralcem svetuje, naj nabirajo le gobe, ki jih zares dobro poznajo. »Če dvomite, jih pokažite strokovnjakom po društvih, še bolj varno pa je vse skupaj vreči na kompost.«