Brskanje za spominki v turškem delu glavnega mesta Cipra.

En otok, dve državi

Ciprska jutra so bila vedno enaka ­– kava s pogledom na morje in listnato pecivo iz priljubljene pekarne, nastavljanje soncu na plaži Nisi ali Konos in blaženje vročine v hladnem morju. A naju je želja po raziskovanju in nuja ubežati vročim majskim dnem gnala, da sva se z Nejcem podala v gorato ciprsko osrčje.

Ozki gorski cesti, ki se vije iz obmorskega mesta Limasol proti notranjosti, sva sledila vse do vasice Pano Platres, kjer se začenja pohodna pot do slapu Milomeris. Krožna stezica, ki se najprej vzpne po južnih pobočjih gorovja, vodi do razglednih polic, od koder se odprejo čudoviti pogledi na gozdnato pokrajino in temno modrino v daljavi. Pot nato sledi potoku in po dobri uri hoje pripelje do 12 metrov visokega slapu Kaledonia. Turistov tudi tu ne manjka – številni se odpravijo le do slapu, redki nadaljujejo pohod po daljši poti Artemis, ki obkroži goro Olimp.

Raziskovanje gorovja Troodos sva nadaljevala globlje v notranjost in iz vasi Pano mojstrsko prevozila okljuke gorske ceste, ki so se zaključili pri samostanu Kykkos na višini 1318 metrov. Samostan, ki je bil zgrajen ob koncu 11. stoletja, je najbogatejši in najrazkošnejši na otoku, njegova arhitektura s številnimi stolpiči, notranjimi oboki, prepletenimi lesenimi stopnišči in umetelnimi mozaiki pa ne privablja le vernikov, temveč tudi turiste. Bele stene ozkih notranjih hodnikov so poslikane s čudovitimi freskami, drobne barvite ploščice mozaikov pa nekoliko višje, pri pravoslavni cerkvi Kykkos, tvorijo podobe številnih svetnikov, ki obkrožajo majhen park s čudovitim razgledom na goro Olimp.

Proti svojemu obmorskemu bivališču sva se vračala po severni strani gorovja, se vmes ustavila še v vasici Kakopetria, ki je znana po leseno-kamniti arhitekturi, in pozno popoldan zavila v Nikozijo. Največje mesto na Cipru je z državno mejo razdeljeno na dva dela – na prestolnico Republike Ciper in na glavno mesto Severnega Cipra, države, ki jo priznava samo Turčija. Glavna nakupovalna ulica Ledra se tako ne konča le z mejno kontrolno točko, kjer mora vsak mimoidoči pokazati potni list, ampak je zelena črta tudi ločnica med evropsko urejenostjo in kaotičnimi ulicami s številnimi trgovinicami in kavarnami na turškem delu. Ta nama je kljub kaosu prirasla k srcu. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Preddvor / / 12:40

Opisovali ljubezen do miru

Na letošnji, že deseti Natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Sloveniji se je skupno odzvalo 152 mladih iz cele Slovenije in tudi tujine. Letošnja tema je bila ljubezen do miru.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 26. april 2022 / 17:08

Koristni nasveti

Na spletni strani Naša super hrana so tudi nasveti za vrtičkarje.

Kronika / torek, 26. april 2022 / 17:07

Obravnavali že skoraj štiristo prometnih nesreč

Kranj – Gorenjski policisti so letos obravnavali 386 prometnih nesreč, pri čemer so le v preteklem tednu posredovali pri 36 prometnih nesrečah, med katerimi se je v eni nesreči več udeležencev tele...

Radovljica / torek, 26. april 2022 / 17:05

Festival za ljubitelje čokolade

Na devetem Festivalu čokolade v Radovljici se je predstavilo dvajset čokoladnic iz Slovenije, Hrvaške in Italije, med njimi tudi nekaj novih ponudnikov. Za degustacijo je bilo na voljo več kot 150 izd...

Kranj / torek, 26. april 2022 / 17:04

Ločeno obravnavajo le covidne bolnike

Kranj – Iz Zdravstvenega doma (ZD) Kranj so sporočili, da v zabojnikih na dvorišču zdravstvenega doma ohranjajo le še ločeno obravnavo covidnih pacientov, tako otrok kot odraslih. Ostale preglede o...

Kultura / torek, 26. april 2022 / 16:11

Vse leto za Ivetovih sto

V soboto bi slikar Ive Šubic (1922–1989) praznoval stoti rojstni dan. V umetnostnozgodovinski zbirki Loškega muzeja so ob tem odprli razstavo Iz muzejskih depojev: Ive Šubic.