Kmečki upori in turizem

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. avgust 2023 / 12:29

Ne, kmečki upori in turizem nimajo nič skupnega. Razen tega, da so oboji pomemben del hrvaško-slovenskih odnosov – a vmes je 450 let. Prav toliko jih je minilo od velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora v letu 1573 …

Pisalo se je leto 1573

Obudimo najprej spomin na tisti veliki upor. »Hrvaško-slovenski kmečki upor (hrvaško seljačka buna), Gubčev upor (hrvaško Gupčeva buna) ali Gubčev kmečki upor je bil eden izmed številnih kmečkih uporov na Slovenskem, bil je med največjimi in najbolje organiziran. Upor, ki ga je sprožilo kruto ravnanje s podložniki barona Ferenca Tahija, se je po 12 dneh končal s porazom upornikov in krvavim maščevanjem plemstva. Odvijal se je leta 1573, priprave so se začele že leto prej, trajal pa je samo dva tedna. Boj je zajel okoli 5000 km², udeležilo se je približno 12.000 puntarjev. Vodja upora je bil Ilija Gregorič, upornike pa je vodil Matija Gubec. Kmetje so med januarjem in februarjem zavzeli številne gradove in mesta, 3. februarja 1573 so uporniki napadli Brežice, zavzeli mesto, ne pa tudi gradu (zaradi mogočnega topa). 5. februarja je prišlo do prvega pomembnejšega spopada med uporniki in plemstvom. Plemstvo je zbralo močno vojsko z Uskoki, ki so porazili uporniško vojsko. Okrog 3000 upornikov je bilo pobitih ali so utonili v Savi, več jih je bilo ujetih. Upor na slovenskih tleh se je končal 8. februarja, ko je plemiška vojska pod gradom Kunšperk porazila Gregoričevo vojsko. 9. februarja je tudi Gubec doživel poraz pri Stubiških Toplicah na Hrvaškem. Plemstvo se je nad podložniki kruto maščevalo. Matijo Gubca so odpeljali v Zagreb, 15. februarja so ga javno mučili in usmrtili. Kronali so ga z železno krono ter ga razčetverili. Leto dni kasneje je v Zagrebu umrl tudi Ilija Gregorič.« Za boljše razumevanje je treba poznati tudi družbeno ozadje upora. »V poznem 16. stoletju je grožnja osmanskih vpadov obremenjevala gospodarstvo južnih bokov Svetega rimskega cesarstva in fevdalci so nenehno povečevali svoje zahteve do kmetov. V Hrvaškem Zagorju je k temu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani barona Ferenca Tahija, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani tlaki, brezpravnosti podložnikov, izvajanje terorja nad kmečkim prebivalstvom in njegovi spori s sosednjimi baroni glede zemlje, ki segajo v leto 1564 in so prerasli v oborožene spopade. Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov.«

Upor, ki navdihuje

Ta veliki upor je danes že precej pozabljen, prej pa je stoletja navdihoval poznejše upornike in številne umetnike. »Gubčev upor in mučenje sta na Hrvaškem in v Sloveniji pridobila legendarni status. Navdihnil je številne pisatelje in umetnike, med drugim pisatelja Miroslava Krležo in Augusta Šenoo, pesnika Antona Aškerca (Kronanje v Zagrebu) ter kiparja Antuna Augustinčića in Stojana Batiča. Vodilni hrvaški filmski režiser Vatroslav Mimica je leta 1975 produciral film o uporu z naslovom Anno Domini 1573 ter televizijsko serijo v štirih delih. Dogodki so navdihnili tudi Gubec-beg, prvo hrvaško rock opero (1975). Hrvaško-slovenski upor je leta 1937 v svoji drami Velika puntarija predstavil Bratko Kreft, ki je v uvodu v dramo napisal tudi krajšo študijo o kmečkih uporih na Slovenskem. Uporu sta posvečena muzej pri gradu Oršić v Gornji Stubici in muzej v Krškem (Slovenija). Obnova bitke na Stubičkem polju, ki poteka vsako leto od 2008, je od takrat postala ena najbolj priljubljenih zgodovinskih uprizoritev na Hrvaškem.« (Vir: Wikpedija, geslo Hrvaško-slovenski kmečki upor)

Milijon in pol

Kaj pa danes? Hrvaško-slovenski odnosi so zelo razvejani, z izjemo nekaterih nerešenih zadev (meja med državama, zlasti morska) so v glavnem dobri. V poletnem času pa smo vsako leto priča pravi množični migraciji Slovencev na hrvaško obalo in otoke v Jadranskem morju. Poglejmo nekaj statističnih dejstev. Po podatkih hrvaškega ministrstva za turizem in šport je Hrvaška leta 2022 sprejela 18,9 mio turistov, kar je 37 odstotkov več kot leto prej. Rekordno leto za hrvaški turizem je še vedno leto 2019, ko je državo obiskalo 21 mio turistov. Največ turistov je bilo v letu 2022 iz Nemčije (3.281.187). Sledijo turisti iz Avstrije (1.453.241), Slovenije (1.418.967), Poljske (1.005.957) in Italije (908.160). Slovenci smo torej na tretjem mestu, za Nemci in Avstrijci, a če vzamemo v obzir še velikost nacije, smo očitno na prvem. Hrvaško je v letu 2022 obiskalo 1.418.976 slovenskih turistov, medtem ko je Slovenijo v tem letu obiskalo le 213.822 hrvaških turistov … (Vir: izvoznookno.si)