Stranke enotne glede ukrepov po poplavah

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 25. avgust 2023 / 07:45

Golob: Ko je treba, smo enotni

Minuli petek so se sestali predsedniki vseh parlamentarnih strank in izmenjali poglede na predloge ukrepov, ki naj bi jih vseboval interventni zakon za pomoč po poplavah. Tega je včeraj vlada že potrjevala z željo, da ga po nujnem postopku sprejme tudi državni zbor. Predsednik vlade Robert Golob je po srečanju dejal, da je sestanek z vsemi parlamentarnimi strankami pokazal, da znajo biti tudi politiki takrat, ko je to potrebno, enotni. »Želim si, da bi ta narodna enotnost trajala čim dlje in da bi ta obnova, ki zdaj sledi, dejansko dala zgled tudi prihodnjim generacijam, kako skupaj delati za dobro ljudi,« je poudaril in dodal, da so glede predlaganih ukrepov z opozicijo zelo dobro usklajeni. Gre za interventni zakon, ki je primarno usmerjen v tiste ukrepe, ki morajo imeti konkretne učinke že v septembru, je še pojasnil. Tudi v opoziciji so ugotavljali, da se mnogi njihovi predlogi podvajajo s predlogi koalicijskih strank. Predsednik SDS Janez Janša je tako dejal, da je vlada krenila v pravo smer najprej s pripravo nujnih ukrepov, nato pa še s posebnim zakonom za obnovo. V ospredje je postavil tudi vprašanje finančnih virov za odpravo posledic ujme. Kot meni, bi morala Slovenija Evropski komisiji čim prej najaviti črpanje povratnih sredstev iz sklada za okrevanje za obnovo po poplavah, zato ga veseli, da je Golob dejal, da vlada razmišlja v tej smeri. Predlog zakona sicer vsebuje ukrepe za nujno obnovo javne infrastrukture, poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj ter ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu in prebivalcem.

Za preložitev odpravljanja plačnih nesorazmerij

V ponedeljek se je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik na pogajanjih sestala s sindikati javnega sektorja. Predlagala je, da bi odpravljanje plačnih nesorazmerij v javnem sektorju in prehod na nov plačni sistem zaradi sanacije države po avgustovskih uničujočih poplavah začeli leto pozneje, torej s 1. januarjem 2025, in ne že prihodnje leto. »Verjamem, da je nastopil trenutek, ko mora imeti sanacija države prednost tudi pred odpravo nesorazmerij v plačah v javnem sektorju,« je dejala v izjavi za medije. Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je povedal, da jim bo vladna stran do konca tedna posredovala pisni predlog, na podlagi katerega bodo opravili razpravo. V sindikatih pričakujejo, da bo iz nje razvidno tudi, kako bodo tudi drugi deležniki v družbi prispevali k odpravi posledic katastrofalne ujme, ki smo ji bili priča v začetku avgusta. »Jasno je, da med članstvom ni posameznika, ki ne bi razumel, v kakšni situaciji so se država, državljanke in državljani, znašli,« je ob tem povedal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in dodal, da pa pričakujejo, da bodo bremena med vsemi porazdeljena enakopravno in pravično. Odločilno pa bo po Štrukljevih besedah tudi, da znotraj javnega sektorja ne bo nikakršnih izjem in da ne bo nobena od skupin deležna privilegijev.

Slovenija se je pridružila izjavi članic G7

Slovenija se je v sredo pridružila izjavi skupine sedmih najbolj razvitih gospodarstev sveta (G7) o podpori Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji, je sporočila vlada in pojasnila, da gre pri tem za izraz nadaljnje podpore Ukrajini in solidarnosti z njenim narodom. S pridružitvijo izjavi Slovenija »izkazuje solidarnost z Ukrajino pri njeni obsodbi vojaške agresije Rusije« in podporo »suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti države«, je za STA izjavila zunanja ministrica Tanja Fajon. Ta je v luči pomoči Ukrajine Sloveniji pri spopadanju s posledicami nedavnih poplav poudarila še, da je solidarnost med državama obojestranska. Izjavo so članice skupine G7 sprejele ob robu julijskega vrha Nata v litovski prestolnici Vilna. V njej so se zavezale, da bo njihova podpora Ukrajini dolgotrajna. Obenem izjava omogoča, da tako članice skupine kot druge države, ki se izjavi pridružijo, začnejo pogajanja o dvostranskih dolgoročnih varnostnih jamstvih z Ukrajino. V okviru teh dvostranskih dogovorov bodo države Ukrajini zagotavljale varnostno pomoč in sodobno vojaško opremo za njene kopenske, letalske in pomorske sile. ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija in Japonska so se zavezale, da bodo Kijevu pomagale tudi pri razvoju obrambne industrije, usposabljanju njenih sil in kibernetski obrambi. Obenem so napovedale sodelovanje na področju obveščevalnih dejavnosti. Izjavi se je po navedbah ukrajinskih medijev pridružilo več kot 25 držav.