Bruto domači proizvod višji
Rast BDP v drugem četrtletju je predvsem posledica visokega zunanjetrgovinskega presežka, medtem ko se je trošenje gospodinjstev prvič po dveh letih zmanjšalo.
Gibanja so bila ugodnejša od evropske sedemindvajseterice, a tako Umar kot Banka Slovenije pričakujeta, da bodo na gospodarsko klimo v prihodnjem delu leta vplivale tudi posledice nedavnih poplav.
Ljubljana – Po desezoniranih podatkih se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal za 1,6 odstotka, v primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta pa za 1,4 odstotka, je v sredo objavil državni statistični urad (Surs).
V drugem četrtletju se je v primerjavi z istim obdobjem lani izrazito zmanjšal uvoz, ki je upadel za 8,3 odstotka, za 0,7 odstotka pa se je znižal tudi izvoz. Različna dinamika uvoza in izvoza se je odrazila v zelo visokem zunanjetrgovinskem presežku, ki je v tekočih cenah znašal slabe 1,7 milijarde evrov in je k rasti obsega BDP prispeval 6,7 odstotne točke.
Znižala se je domača proizvodnja, in sicer za 5,4 odstotka. Končna potrošnja je ostala na enaki ravni, bruto investicije pa so bile manjše za 20,1 odstotka. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se dvignile za 0,3 odstotka. Kot pojasnjujejo na Sursu, so imele največji vpliv investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je prvič po dveh letih zmanjšala, in sicer za 1,1 odstotka.
Kot podatke komentirajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), so bila gibanja ugodnejša kot v evropski sedemindvajseterici. Opozorili pa so, da bodo na gospodarsko klimo vplivale tudi obširne poplave, ki so nedavno prizadele Slovenijo, poleg tega pa se ohranjajo tudi druge negotovosti, povezane z inflacijo in cenami energentov.
V Banki Slovenije pričakujejo, da bodo nadaljnje upadanje izvoznih naročil in zaostreni pogoji financiranja oteževali razmere v industriji. Gospodarski obeti v prihodnji polovici leta bodo zaznamovani tudi s posledicami nedavnih vremenskih ujm. A po drugi strani menijo, da lahko robusten trg dela ter investicije in zasebna potrošnja, usmerjena v nadomestitev poškodovanega nefinančnega premoženja, na tekočo gospodarsko aktivnost vplivata spodbudno.