Sedanji direktor bolnišnice Damijan Perne se je zahvalil Janezu Romihu, nekdanjemu dolgoletnemu direktorju in zdravniku, ki je s svojim delom zastavil smernice, ki se jih v bolnišnici držijo še danes. / Foto: Tina Dokl

Injekcija znanja, oplemenitenega z izkušnjami

Častitljiva dama Psihiatrična bolnišnica Begunje ima šestdeset let. Dragoceno darilo za jubilej je certifikacijska listina za akreditacijo DNV, zahteven postopek akreditacije pa so zaposleni izpeljali kar sami.

Begunje – Ob jubileju Psihiatrične bolnišnice Begunje, ki so ga s številnimi gosti praznovali v četrtek, poglejmo najprej, kaj ta javni zdravstveni zavod ponuja danes. V programu dela so psihiatrična bolnišnična obravnava, obravnava v dnevni bolnišnici, psihiatrična ambulantna obravnava, psihološka obravnava, neakutna bolnišnična obravnava, nadzorovana obravnava in skupnost­na psihiatrična obravnava. »Bolnišnica z okoli 6500 kvadratnimi metri površine in 136 posteljami ima v enem letu okoli 1200 sprejemov in v specialističnih ambulantah s štirimi ordinacijami do deset tisoč obiskov. V dnev­no bolnišnico se vključuje vsak dan 35 do 40 bolnikov. Večina na novo sprejetih bolnikov zapusti bolnišnico v manj kot tridesetih dneh. Zasedenost postelj je blizu devetdesetodstotna,« je povedal Damijan Perne, dr. med., spec. psihiater in direktor Bolnišnice Begunje. Skupaj s specializanti in pripravniki je 180 zaposlenih.

»Psihiatrična bolnišnica Begunje ima vse, kar imajo veliki, ter vrsto prednosti, ki jih imajo manjši. Ravno prav blizu velikim centrom je in ravno prav daleč, da je odvisna od sebe, od svojih ustvarjalnih potencialov. Kar dve tretjini zaposlenih se neposredno ukvarja z bolniki in po njihovem delu se pozna, da se zavedajo, kako pomembno je biti izobražen, razgledan,« je v nagovoru izpostavila osrednja govornica prof. dr. Martina Tomori, dr. med., višja svetnica, ter dodala, da se vedno, ko vstopi v to hišo, počuti nekako slavnostno, ker hiša daje občutja varnosti, stabilnosti in dinamike.

Graščina ima že dolgo zgodovino, saj jo viri prvič omenjajo v 14. stoletju, kakršno poznamo danes, pa je nastala po prezidavah v drugi polovici 17. stoletja. Tod so bili različni go­spodarji, zaznamovala jo je tudi tragika druge svetovne vojne. Novo obdobje za graščino se je začelo leta 1952 z Odlokom o ustanovitvi Bolnice za duševne bolezni. Edina psihiatrična ustanova v Polju pri Ljubljani je bila prepolna bolnikov, od tod ideja prof. Kanonija o njihovi preselitvi v begunjsko graščino. Prve bolnike so sprejeli leta 1953. Leta 1960 so odprli ambulanto za zunanje bolnike, kasneje se je iz nje razvil nevropsihiatrični dispanzer, leta 1963 so odprli prvi sprejemni oddelek in od takrat naprej ima bolnišnica status specialne regijske ustanove. »Gremo v korak s časom na eni strani, na drugi strani pa znamo pokazati žlahtno zgodovino,« je povzel Damijan Perne. Državna sekretarka pri ministrstvu za zdravje Brigita Čokl je izpostavila, da se število bolnikov z duševnimi boleznimi veča in da bo depresija po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije do leta 2020 postala najpogostejši vzrok bolezni.

Psihiatrična bolnišnica Begunje je prejela certifikacijsko listino za akreditacijo DNV, mednarodni akreditacijski program za bolnišnice, ki opredeljuje zahteve za zagotavljanje varne in kakovostne celostne obravnave pacientov. Na praznovanju jubileja jo je direktorju Damijanu Pernetu podelil Andre Stolter, operativni menedžer za Nemčijo in Vzhodno Evropo DNV. »Celoten po­stopek pridobitve akreditacije DNV smo izpeljali sami, z lastnimi zaposlenimi, brez podjemnih pogodb z zunanjimi svetovalci, na kar smo še posebej ponosni,« je še poudaril Damijan Perne, kateremu je vlada pred nedavnim potrdila drugi mandat vodenja te ustanove.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / torek, 14. avgust 2007 / 07:00

Kako dolgo še?

Graščak Kersnik z Brda je sprožil plaz polemik ob zapisu medvojnih dogodkov. Jeseničan Fon, član ZB, se je tudi oglasil, Brdo so namreč požgali partizani. Fon je v zmoti, ko zapiše, da so domob...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 18:33

Živeti kar se le da aktivno in neodvisno

V zavodu Žan več kot sto zaposlenih zagotavlja osebno asistenco petdesetim uporabnikom, večinoma z območja Zgornje Gorenjske. Med njimi je tudi Lana Markelj, mlada športnica iz Tržiča, ki se je po lan...

Rekreacija / / 18:30

Štefanov Krog resnice

Ko je Štefan Ošlaj spoznal svoje bodoče sosede v Zgornji Besnici, mu je bilo kmalu jasno, da bo kolesarstvo njegov novi hobi. En sosed je namreč Tadej Valjavec, takrat najboljši slovenski kolesar,...

Zanimivosti / / 18:07

Mladi arheologi iščejo staro vas

Mladi arheologi so raziskovali območje na Slovenskem Javorniku, kjer je nekoč stala Mulejeva hiša, ki je nosila prvotno hišno številko Javornik 7.

Kranj / / 18:04

V ospredju strategije tudi mladi

V Kranju imajo po novem tudi strategijo razvoja socialnega varstva do leta 2028, ki v ospredje postavlja tudi mlade in njihove družine, osebe z različnimi zasvojenostmi in težavami v duševnem zdravju ...

Radovljica / / 18:03

V Kropi Knjižnica pod krošnjami

Kropa – V petek so pred Mežnarijo pri Kapelci nad Kropo spet odprli Knjižnico pod krošnjami, kjer bo vse poletje mogoče prebrati knjige ter listati po časopisih in revijah ... Knjižnica bo ta...