Novi trener, selitev, poroka, rekord

V letošnjem letu so se v življenju 28-letnega gorenjskega plavalca Petra Johna Stevensa zgodile velike spremembe, ki so mu prinesle zadovoljstvo in tudi nove plavalne mejnike, pomembne tudi za slovensko plavanje.

Kranj – Peter John Stevens je pred kratkim na svetovnem prvenstvu v dolgih bazenih v Fukuoki na Japonskem plaval v finalu na 50 metrov prsno, potem ko je v polfinalu dosegel nov osebni rekord 27,04. Na koncu je bil osmi. To je bil prvi finale slovenskih plavalcev na svetovnih prvenstvih po letu 2015. Z Gorenjcem, ki zadnjih nekaj mesecev živi v Kopru, smo se pogovarjali pretekli teden, ko je imel po dolgih mesecih znova nekaj časa tudi zase in za raziskovanje novega okolja.

Kako gledate na dosežek na svetovnem prvenstvu, kam ga uvrščate med vsemi dosedanjimi uspehi?

Rezultati so nepričakovani: na 50 metrov prsno osebni rekord po petih letih, blizu sem bil tudi na 100 metrov prsno. Zadnji Slovenec, ki mu je na svetovnem prvenstvu v dolgih bazenih uspelo plavati v finalu, je bil Damir Dugonjić leta 2015. Takrat sem v polfinalu plaval ob njem, kar je bila moja prva tekma za reprezentanco na svetovnem prvenstvu. Tudi jaz sem želel kdaj plavati v finalu. To je cilj, ki sem ga sedaj dosegel. Ta dosežek mora šteti veliko, uvrščam ga ob bok medaljam, ki sem jih osvojil. Enajst slovenskih plavalcev je pred mano plavalo v finalu svetovnega prvenstva v dolgih bazenih, v zadnjih osmih letih nihče, kar pove veliko.

Takšnih dosežkov pred odhodom na Japonsko niste napovedovali.

Po treh mesecih sodelovanja z novim trenerjem še nisem pričakoval velikih rezultatov, sploh pa ne osebnega rekorda. Treningi so bili naporni, način treninga je drugačen. Pripravil sem se, kolikor sem se lahko. Moj cilj so olimpijske igre, svetovno prvenstvo sem vzel kot postajo na poti do tja. Očitno je bila menjava trenerja in okolja prava poteza. V treh mesecih je težko narediti tako velik korak naprej, a pri takšnem sodelovanju, odnosu, kot ga imava, je očitno tudi to mogoče – čeprav sem se vmes še selil in poročil.

Menjava trenerja je bila vaša prva velika sprememba letos.

Letos se mi je dogajalo kar veliko. Od vrnitve s svetovnega prvenstva v kratkih bazenih, ki je bilo konec lanskega leta v Melbournu, vse do prejšnjega tedna, nisem imel miselnega počitka. Že takoj sem se moral odločiti za spremembe, saj so v to smer šli tudi pogovori v PK Triglav Kranj, za katerega sem plaval celotno svojo dosedanjo kariero. Zaključil sem svojo pot tam. Dosegel sem vse, kar sem lahko. Iskal sem nov klub, novo sredino, novega trenerja, sedaj tudi novo službo ... Vse skupaj se je začelo v marcu, spremembe so bile kar velike. Imel sem srečo, da je prišlo do sodelovanja z italijanskim trenerjem Davidejem Rummolo v Trstu. Je pravi trener zame, nekdanji plavalec, ki je na 200 metrov prsno na olimpijskih igrah v Sydneyju osvojil tretje mesto.

Kakšne so največje spremembe pri samem treningu?

Povečala se je predvsem intenzivnost treninga, nekaj tudi kilometrina. Spremenil sem tehniko plavanja, kar so pokazale tudi analize. Bolj kot običajno sem pazil na prehrano. Izgubil sem pet kilogramov. To je le na kratko, brez podrobnosti.

Kakšni so v Trstu pogoji za trening?

Zelo dobri. Imajo pokrit olimpijski bazen in tudi zunanjega, poleg tega še bazen za skoke v vodo. Zraven je še fitnes. Prej nikoli nisem plaval v Trstu, nisem vedel, da imajo takšno plavalno infrastrukturo. Večina plavalcev v klubu je stara do 18 let, nekaj nas je tudi starejših. Za trening baze je to povsem v redu. Z njimi sem začel trenirati 8. marca.

Cilji za letos in za naprej?

S trenerjem še nisva naredila načrta tekem. Vem, da me čaka evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, ki bo decembra v Bukarešti. V pripravah pa se bom verjetno osredotočil na veliki bazen. Nastopil bom na svetovnem prvenstvu v Dohi, ki bo februarja. To bo glavna tekma, na kateri si želim priplavati vstopnico za olimpijske igre. Rad bi plaval normo A, da ne bo nobenega dvoma o mojem nastopu. Sem zelo samozavesten, sploh po tem napredku v zadnjih treh mesecih in glede na vse, kar se je dogajalo. Najverjetneje bom več nastopal v Italiji, upam, da bo kakšna tekma tudi v Kopru. Do bazena lahko grem s kolesom.

Nov dom ste našli v Kopru.

Z ženo živiva v Kopru in imava super najemodajalca. Dva meseca sva iskala stanovanje in bila v tem času pri mamini sestrični v Portorožu. To mi je bilo zelo v pomoč, saj bi bilo prenaporno in tudi finančno prezahtevno, da bi se na treninge vsak dan iz Kranja vozil v Trst. Finančne podpore Plavalne zveze Slovenije ni bilo. Vem, da se trudijo, a za zgolj nekaj članskih reprezentantov bi v finančnem smislu lahko bilo bolje poskrbljeno. Sem pa zvezi hvaležen, da lahko na velikih tekmah nastopam za Slovenijo.

Prihodnost je verjetno odvisna tudi od financ. Iščete službo ...

Zaposlen sem bil v nemškem podjetju, a sem pred kratkim izgubil službo, ker se je divizija zaprla. Bil sem direktor operacij, opravljal sem različne naloge. Sedaj iščem novo službo, saj privarčevano ne bo zadoščalo za dolgo. Najbolj me zanimata logistika in menedžment. Eno diplomo imam iz ekonomije, drugo pa iz menedžmenta.

Kaj pa možnost zaposlitve kot vrhunski športnik?

Odplaval sem kategorizacijo, tako da bi bilo super, če bi lahko dobil zaposlitev na katerem od ministrstev, ki podpirajo športnike z vrhunskimi dosežki. To bi mi prineslo precej mirnejše nadaljevanje kariere. Doslej sem bil na ta način zaposlen zgolj štiri mesece. Morda me kdo obravnava kot starega plavalca, a plaval sem osebni rekord, poleg tega je pri plavalcih analitično gledano tako, da si od 27. do 31. leta v najboljših letih. Svoje rezultate lahko še izboljšam. Vem, da sem tega sposoben.

Pred svetovnim prvenstvom ste se poročili.

Zaročil sem se 15. oktobra 2021, na rojstni dan sedanje žene. Želela sva se poročiti že lani, pa smo poroko bolj kot ne zaradi plavanja prestavili na letos. Da bi jo znova prestavljal, nisem želel. Poroka je bila 21. junija v Vili Bled, bilo je magično, 5. avgusta je sledila še njena uradna potrditev. Na poročno potovanje še nisva šla, zato bo čas po olimpijskih igrah v Parizu. Po poroki sva priredila nekajdnevno druženje s prijatelji, da smo lahko po dolgem času skupaj preživeli čas. Bili smo v Pulju, Rovinju, pri naju v Kopru. Bila je pisana druščina ljudi iz različnih držav.

Vaša žena je Američanka.

Sheridan prihaja iz Združenih držav Amerike. Spoznala sva se na zabavi na fakulteti v Knoxvillu, kjer sva oba študirala, in sicer zadnji teden šole. Ona je igrala softbol. Čez poletje sva se bolje spoznala, nato pa je dobila službo v Nashvillu, ki je tri ure stran od Knoxvilla. Jaz sem za eno leto še ostal. Videvala sva se ob koncih tedna. Prišla je priložnost, da greva skupaj živet v Nemčijo, kjer sva dobila službo. V Slovenijo sva prišla pred dvema letoma. Zelo ji je všeč tukaj, sploh sedaj na Obali. Prej sva živela v Kranju. Tudi ona išče službo, saj sva imela istega delodajalca. Najbližje ji je digitalni marketing, fotografija. Napreduje tudi v znanju slovenščine. Razume veliko, govor pa je še težava. Upam, da se nama bo kaj odprlo.

Se še vračate na Gorenjsko?

Kar pogosto, saj v Kranju živi mami in sva tam vedno dobrodošla, tako kot ona pri naju.