Speči zmaj

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 27. november 2019 / 18:49

Stolpnik (1012 m n. m.) in Skala (750 m n. m.) – Konjiška gora se razteza na vzhodu od Frankolovega do Žič na zahodu ter tvori pregrado med Dravinjskimi goricami in Celjsko kotlino. Najvišji vrh je Stolpnik. Zanimiv krog je lahko tudi adrenalinski.

Konjiška gora je naravna pregrada med Dravinjskimi goricami in Celjsko kotlino. Greben sestavlja več vrhov, a najbolj izraziti so Srobotni vrh, Jelenov vrh, Ribežljev vrh, Tolsti vrh, Babič, Golo rebro in najvišji Stolpnik. Z goro je povezana legenda o zmaju, ki naj bi še vedno spal v središču votle gore, po drugi strani pa naj bi taistega zmaja uničil sveti Jurij, ki so mu hvaležni meščani postavili istoimensko cerkev v Slovenskih Konjicah.

Zapeljemo se po štajerski avtocesti proti Mariboru. Na izvozu za Slovenske Konjice jo zapustimo in se zapeljemo v center mesta. Sledimo oznakam za Stari Grad. Peljemo mimo cerkve sv. Ane, kjer je pokopališče, in nadaljujemo po makadamski cesti do razpotja, kjer leva cesta zavije proti Staremu Gradu, na desni strani pa zagledamo smerokaz za Stolpnik. Desno je tudi parkirišče.

Hojo začnemo desno in po sto metrih nas smerokaz usmeri levo. Gre za t. i. Zmajčkovo pot, ki se sicer uradno začne že ob cerkvi sv. Ane v Slovenskih Konjicah. V začetku se pot precej strmo vzpenja. Zaradi izjemno strmih delov, kjer je ogromno zemlje in drsi, so vestni markacisti naredili stopnice, kar močno olajša pot. Sploh po dežju. Steza se prehodno položi, a nato spet pridobi strmino. V tem delu poti se nam odpre lep pogled na Konjiško dolino. Zložna pot nas pripelje do makadamske ceste, ki ji sledimo v levo. Hoje po cesti je približno 15 minut in že smo na t. i. Grofovem štantu, kjer je razpotje številnih poti. Nas do vrha Stolpnika čaka še približno pol ure. Z razpotja nadaljujemo desno in takoj levo, strmo v breg. Strmina se prehodno izravna in se ponovno povzpne pod samim vrhom, kjer je neoskrbovan bivak, lovska koča in 25-metrski razgledni stolp. Žig vrha je na prvem nivoju stolpa. Do vrha smo potrebovali 1 uro in 45 minut.

Z vrha sestopimo v smeri Grofovega štanta, torej po poti, po kateri smo prišli. S štanta nadaljujemo po levi zgornji makadamski cesti (po spodnji smo prej prišli) v smeri Treh križev, kar pove markacija. Ves čas se držimo ceste, na enem od razpotij gremo levo. Markacije so v tem delu bolj redke. Makadamska cesta nas pripelje do asfaltirane ceste, kjer zavijemo levo in v nekaj deset metrih dosežemo t. i. Tri križe, od katerih ima vsak svojo zgodbo. Pri križih desna cesta pelje proti Žičam oz. Žički kartuziji, mi pa gremo po levi cesti proti Slovenskim Konjicam. Markirana planinska pot nas kmalu usmeri levo navzdol. Maja 2019 je bilo v tem delu ogromno podrtega in požaganega drevja ter posledično je bila zaradi vse gozdne mehanizacije pot izjemno blatna in razrita. Ko ponovno dosežemo makadamsko cesto, ji sledimo navzdol do ovinka, kjer nas smerokaz usmeri desno proti Skali. Skala je pravzaprav pomol, ki s svojimi 750 metri štrli iz severovzhodnega pobočja Tolstega vrha, 870 m n. m., enega od vrhov Konjiške gore. Deset minut pred Skalo smo opozorjeni, da imamo možnost vzpona po ferati. V tem primeru malce sestopimo in se povzpnemo do vrha Skale. Za ta vzpon je uporaba samovarovalnega kompleta zelo priporočljiva, saj je kratka, a sladka ferata precej izpostavljena. Če nam ni do tega, nadaljujemo še 10 minut do ograjenega vrha Skale. Vrnemo se do razpotja in po strmi poti nadaljujemo sestop proti Slovenskim Konjicam. Dosežemo makadamsko cesto, ki ji sledimo levo. Pripelje nas do delno obnovljenega Starega gradu, ki je bil nekoč v lasti Tattenbachov. Od gradu je še slabih 10 minut do jeklenega konjička.

Nadmorska višina: 1012 m
Višinska razlika: 830 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 1 / 5 (s ferato 5 / 5)