Škoda tudi v gospodarstvu

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 15. avgust 2023 / 11:31

Posledice poplav bodo izjemne tudi za gospodarstvo. Škoda v številnih podjetjih je ogromna, nekatera še več tednov ne bodo mogla zagnati proizvodnje.

Ljubljana, Kranj – »Prve informacije, ki jih dobivamo od članov, so skrb vzbujajoče. Škoda za gospodarstvo bo ogromna. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da pomagamo podjetjem,« se je v začetku tedna odzval predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Kot sicer pravijo na GZS, so prve ocene, ki jih prejemajo od nekaterih svojih članov, srhljive. Nekatera podjetja namreč že poročajo o večmilijonskih škodah na materialu in opremi, nekatera še več tednov ne bodo mogla zagnati proizvodnje zaradi škode, ki so jo povzročile voda in naplavine.

Kolikšna je škoda v gorenjskih podjetjih, še ni znano. Pri nekaterih največjih zaposlovalcih so jo odnesli brez večjih težav. Tako iz Skupine SIJ poročajo, da so v družbi na Ravnah na Koroškem preprečili večjo škodo, prav tako poplave niso prizadele jeseniškega SIJ Acronija. A so na Gorenjskem v stanju pripravljenosti, saj nad Koroško Belo na Jesenicah blizu enega od proizvodnih obratov družbe preti plaz. Mežiški obrat družbe Cablex, ki ima sicer sedež v Tržiču, je utrpel precejšnjo škodo, ko je Meža poplavila njihove proizvodne in skladiščne prostore. Po poročanju medijev so jo brez posledic odnesli v Domelu iz Železnikov in družbi Lotrič Meroslovje iz Selc. Zagotovo pa so poplave škodo povzročile tudi številnim malim podjetnikom in obrtnikom, na kar so opozorili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Interesna združenja sicer pozdravljajo hiter odziv vlade. Kot so poudarili na ministrstvu za gospodarstvo, sta najpomembnejša cilja ohranitev delovnih mest in sprejem ukrepov za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Kot je povedal gospodarski minister Matjaž Han, bo vlada pomagala z ukrepi v okviru mehanizma čakanja na delo in z likvidnostnimi posojili ali subvencijami. Ob tem v interesnih združenjih pozivajo vlado, naj vendarle prevzame celoten strošek plač za delavce na čakanju, ne le 80 odstotkov. »Podjetja namreč v razmerah, ko morajo reševati prostore, stroje in opremo, ne bodo zmogla nositi še stroška plač delavcev, ki ne morejo na delo,« vlado poziva predsednik OZS Blaž Cvar. Delodajalci ob tem opominjajo, da je država tudi v času epidemije 100-odstotno pokrivala subvencije za čakanje na delo, pri čemer so podjetja takrat utrpela le poslovno škodo, poplave pa so povzročile škodo tudi na objektih in uničile stroje, opremo, material, izdelke …

Na GZS pa pozdravljajo dobronamernost predloga, da bo ponedeljek prost dan, a menijo, da bi dosegli večji učinek, če bi namesto dodatnega prostega dne določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, država pa bi se za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač. Kot pravijo, bodo s tem podjetja, ki so utrpela škodo, imela dodatne stroške.