Telesna meditacija (II.)

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 15. avgust 2023 / 11:35

Nadaljujemo. S pozornostjo se čez vrat pomaknemo do lobanje. Začutimo močne možganske šive. Svojo pozornost usmerimo v lobanjo, v možgane. Predstavljamo si levo možgansko poloblo, ki bolj razmišlja, in desno, ki bolj čuti. Katera mi je ljubša? S katero bi se rajši pogovarjali? Predstavljamo si možgansko tekočino, ki je med možgani in lobanjskimi kostmi. Predstavljamo si, kako se počutijo možgani v tej tekočini. Ostanemo še nekaj časa s pozornostjo v možganih. Zgornji del in mišljenje, srednji del za čutenja in spodnji del za preživetvene funkcije. Začutimo, kako ti deli sodelujejo med seboj.

Osredotočimo se na oči. Preverimo občutek pritiska v očeh. Ali je enak v obeh očesih? Počasi. Ne hitimo. Vzemimo si čas za občutke na obrazu. Katere mišice nam zateguje? Katere so bolj sproščene? Kakšen je občutek v čeljustih? Ob naslednjem vdihu se skupaj z zrakom skozi nosnici in sapnik spustimo v pljuča. Osredotočimo se na levo in desno pljučno krilo! Ali je njuno gibanje enakomerno? Katera polovica je močnejša? Ostanimo nekaj trenutkov v spodnjem delu pljuč, kjer je največ pljučnih mešičkov in kjer se izmenjujejo plini. Začutimo, kako pljuča sprejmejo nov zrak in oddajo ogljikov dioksid. Pozornost posvetimo srcu, venam, aortam in kapilaram po celem telesu. Bodimo skupaj z vsemi žilami, začutimo pretakanje krvi po celem telesu, do vsake celice. Pomaknimo se do trebušne votline, zgoraj trebušna prepona, spodaj medenica. Zazibljimo se nekajkrat s trebušno prepono gor in dol ob vdihu in izdihu. Začutimo gibanje trebušne prepone. V trebušni votlini se osredotočimo na želodec, mehur, črevesje, vranico, jetra, ledvici … Vsakemu organu dajmo vedeti, da smo z njim. Preverimo, ali so v telesu drugačni občutki, ko čutimo pljuča, srce ali organe v trebušni votlini. Začutimo in opazujmo, kako sodelujeta srce in možgani, vzemimo si minuto časa za to povezavo, kakšne signale pošilja črevesje pljučem, začutimo to sodelovanje, ki nenehno poteka brez našega nadzora.

Povejmo telesu: Vem, da so v tebi kisik, železo, magnezij, kalij, natrij, kalcij. Vem pa tudi, da so v tebi drobci neizžalovane žalosti, potlačeni strahovi, boleči občutki sramu, vem, da nosiš moja razočaranja, občutke manjvrednosti, vem, da moraš nositi mojo potlačeno jezo … Sedaj te želim poslušati – s teboj sem. Lahko poveš v svoji govorici. Želim, da sva prijatelja. Obljubim, da bom zdržal in ne bom pobegnil.

Zaključimo telesno meditacijo s čutenjem povezave medenice in močnih stegenskih mišic. Preverimo zategnjenost notranjih in zunanjih stegenskih mišic. Levih, desnih. Namenimo pozornost še mečem in zaključimo čutenje telesa pri množici kosti v stopalu.

Takšna in podobne meditacije nam vzamejo čas. Telo bo pa vedno več govorilo. Se ne zmoti. In ne laže, ker ne zna.