Posledice poplav na Krivčevem / Foto: Aleš Senožetnik

Rešila nas je medsebojna pomoč

Voda, ki se počasi umika s poplavljenih območij, vse bolj razkriva razdejanje, ki ga je pustila za seboj. Pretresljiva pričevanja domačinov, ki so preživeli najhujšo naravno katastrofo v sodobni slovenski zgodovini ...

Podobnih zgodb je po vsej Sloveniji še veliko. Za eno iz sosednje vasi mi povedo domačini. Zaradi plazu, ki je uničil domačijo, je brez strehe nad glavo ostala tudi družina z le teden dni starima dvojčkoma. Kasneje na družbenem omrežju Facebook zasledim, da je bil odziv na objavljeno prošnjo za pomoč izjemen.

Krivčevo – V ponedeljek sem obiskal vas Krivčevo v kamniški občini, ki je bila skupaj s preostalimi zaselki v dolini Črne dolgo časa odrezana od sveta, po glavni cesti proti prelazu Črnivec pa se je pristojnim intervencijskim službam uspelo prebiti šele v torek.

Čeprav je do mojega prihoda vaščanom in vsem drugim, ki so priskočili na pomoč, uspelo opraviti že ogromno dela, so bili prizori še vedno pretresljivi. V večjem delu ceste ni več, vas je zasuta s kamenjem, vejevjem in drugimi naplavinami, zato se zdi, da stoji sredi struge.

Voda pridrla iznenada

Kot nam je povedal Robert Kemperl iz PGD Gozd, so v noči na petek že okoli tretje zjutraj prejeli alarm za poplave in začeli obveščati ljudi po dolini Črne, naj se umaknejo na varno. Vsi, s katerimi sem govoril, pravijo, da je povodenj v zgodnjem petkovem jutru prišla iznenada. »Naenkrat se je zaslišal glasen pok, ko je voda odtrgala vrata in spodnji prostori so bili v trenutku preplavljeni. Malo prej je tam še hodil sin,« nam je povedala domačinka. »Zaslišal sem hrumenje in takoj nato je bila vas pod vodo. Žena je s starejšima hčerama stekla ven, sam pa sem pograbil najmlajšo, da smo se nekoliko višje po pobočju umaknili nevarnosti,« smo še slišali eno od pričevanj. Nekoliko višje v vasi naletimo na skupino, ki odmetava pesek v skoraj do vrha zasutem prostoru. Šele po delu krušne peči, ki moli iz kupa, spoznam, da gre za dnevno sobo. V drugih prostorih sta voda in mulj uničila pralnico s toplotno črpalko ter kuhinjo. »Hišo sva z ženo kupila pred časom in se po obnovi pred dobrim letom preselila. Zdaj lahko začneva znova,« pravi lastnik, ki je ravno v tem času prejel še obvestilo, da bo ostal brez dela.

Takoj smo stopili skupaj

Da se je tudi v primeru poplav znova izkazala pregovorna slovenska solidarnost, se na vsakem koraku kaže tudi na Krivčevem. Skorajda pri vsaki hiši pomagajo sosedje, ki jim je nesreča prizanesla, sorodniki in prijatelji. »Rešila nas je medsebojna pomoč. Če ne bi takoj stopili skupaj in začeli delati, bi bile posledice še veliko hujše,« pravi Karmen Vrankar, ki je tako kot drugi, s katerimi sem govoril, prepričana, da sta vas rešila Vilko Kešnar in Sašo Galin, ki sta vsak z ene strani z lastnima delovnima strojema takoj začela preusmerjati vodo nazaj v strugo; kjer je bilo možno, so jima z lopatami na pomoč priskočili domačini. Ko je v vas prispel še 40-tonski bager, pa je bilo »kot bi se nam prikazala Marija« – kot se je izrazil eden od domačinov. Delo je steklo še precej hitreje, zato se za angažiranost in organizacijo zahvaljujejo Roku Dobovšku iz kamniškega gasilskega društva in Miranu Verdelu, ki je stroj posodil. »Glavna težava je bila logistika. Cesto je odneslo, struga je spremenila smer, voda pa je po vasi nanosila ogromno materiala. Oba domačina sta s strojema preprečila, da bi v zgornjem delu odneslo hiše, spodaj pa most,« je povedal Dobovšek.

Nad vasjo še vedno plaz

Čeprav je voda spet v rečni strugi, vas in hiše pa počasi in vztrajno čistijo blata in naplavin, pa domačini še vedno s strahom pogledujejo proti desnemu bregu, kjer nekaj hišam grozi obsežen plaz, ki so ga gasilci ravno v času mojega obiska prekrili. »Upam, da na nas ne bodo pozabili, ko stroji odidejo in se intervencija zaključi. Dokler struga ne bo urejena, nam ob vsakem večjem nalivu grozi nevarnost ponovitve petka,« pravi Karmen Vrankar.

V upanju, da je najhujše vendarle za njimi, ter visoki morali in čutu za medsebojno pomoč, ki – podobno kot druge kraje – krasi tudi vaščane Krivčevega, se dela nadaljujejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / sobota, 13. julij 2019 / 21:39

Bo v petsto letih pri nas Sahara?

In seveda tudi medvedov in lisic ne bo več in tudi jabolk, borovnic in banan ne bo več. Do devetdesetih let preteklega stoletja, ko sem jaz nastopil pokoj, so bile temperature znosne, sedaj, v tret...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / petek, 12. februar 2010 / 07:00

Na izredni seji tudi o izhodni strategiji

Ljubljana - Včeraj so se poslanci državnega zbora sestali na izredni seji. Obravnavali so predlog priporočila v zvezi z neobjavljenimi javnimi razpisi Službe vlade za lokalno sam...

Prosti čas / petek, 12. februar 2010 / 07:00

Ko Gorenjec na sejem gre ...

Vsako leto nam takoj po januarskem petminutnem predahu že predstavljajo novosti, okuse, storitve in dejavnosti na naših sejmiščih. Žal se moramo Gorenjci voziti v druge dele Slovenije, saj kranjskega...

Kultura / petek, 12. februar 2010 / 07:00

Med poezijo in sliko

Včeraj so v galeriji Kranjske hiše odprli razstavo z naslovom Likovne dimenzije poezije. Priznane likovne ustvarjalce iz štirih držav so k ustvarjanju spodbudile pesmi.

Prosti čas / petek, 12. februar 2010 / 07:00

Na Emo za deset evrov

Letošnja Ema bo potekala v Marmorni dvorani na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in sicer 20. (predizbor) in 21. februarja (izbor). Voditelja predizbora bosta Bernarda Žarn

Gospodarstvo / petek, 12. februar 2010 / 07:00

Še zadnja delitev ob stečaju Elana

Begunje - Vse je pripravljeno še za zadnjo delitev stečajne mase Elana v višini štiristo tisoč evrov, ko naj bi se stečaj Elana po dvanajstih letih končno zaključil. Stečajnemu u...