Bend z začetkom, sredino in koncem

Skozi glasbo, označeno kot post folk rock, so Katalena sodobni prenosniki ljudskih sporočil, ki jih iz zaprašene skrinje preteklosti obujajo v svojih pesmih.

Katalena je nastala leta 2001. V petih letih so ustvarili tri plošče, kar je lep uspeh, za njen, razmeroma kratek čas delovanja. Pogovarjali smo se z idejnim vodjem projekta Boštjanom Naratom, ki meni, da je v zadnjih letih na glasbeni sceni viden pozitiven premik: »Naše srečevanje z ljudsko glasbo pa vse bolj pridobiva tudi na avtorskem pečatu. Na zadnji plošči že gre za nekaj kombinacij umetnih in ljudskih besedil, ena skladba je pa čisto avtorska. Sicer bomo s slovensko ljudsko glasbo nadaljevali, ker smo se ravno zaradi tega zbrali. Pri komadih bomo pa šli v smer prilagoditve izvirnikom ali v smer še hujše radikalizacije. Želimo, da je vsaka plošča zgodba zase.«

Lani izdana Kmečka ohcet se od svojih predhodnikov Babje leto in Z (godbe) razlikuje po tem, da je konceptualno zastavljena in vezana na en sam dogodek (poroko). Kakšno je sicer vaše mnenje o tekstih in njeni podobi? Je pomembnejše sporočilo ali oblika?

»Besedila so pomemben element. Morajo imeti vsebino in sporočilo. Vseeno pa to ni poezija, ki se jo bere in recitira, ampak pravimo, da so to pesmi, ki se jih poje in izvaja ob glasbi. Albumi sicer zgubljajo na svoji pomembnosti. Za koncept smo se odločili zavestno, saj smo hoteli, da ima začetek, sredino in konec. Za razumevanje je torej potrebno poslušati vse pesmi.«

Videospot za pesem Lucija je že vaš sedmi po vrsti. Koliko vam pomeni sama vizualizacija vaše glasbe?

»Glasba je osrednja, bistvena. Brez dobre glasbe se nima smisla ukvarjati s sliko. Pri delanju spotov želimo, da so ti zanimivi, lepi in na nivoju. Prezentiramo se poleg glasbe tudi s spoti, na katere smo ponosni. Zato izberemo ljudi, ki dobro opravljajo svoje delo«

Februarja ste nastopili v Parizu in Zagrebu. Lahko primerjate odzive občinstva na obeh koncertih?

»V Francijo smo šli na povabilo slovenskega ambasadorja v Franciji na slovenski kulturni praznik, medtem ko smo v Zagrebu nastopili v bolj aternativnem okolju, v znanem klubu Močvara. Gre za dva povsem različna koncerta in tudi dve precej različni izkušnji. Vendar pa smo tega že vajeni, naša glasba preizkušeno funkcionira v izredno raznolikih kontekstih, kar pa je z našega zornega kota prednost in kvaliteta.«

Vaš prvotni cilj Katalene je oživiti to vitalno izročilo, mu vdihniti nove energije, potegniti ga iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Kaj pa mi lahko poveste o prihodnjih ciljih?

»Eden od sodelujočih projektov bo potekal z Aldom Ivančičem, ki je širši javnosti bolje poznan še iz 80-ih let, kot gonilna sila benda Borgezia ter dandanšnjega Bast. Aprila se nam obetata dva pomembnejša koncerta, eden spet v Cankarjevem domu ter drugi v sklopu ljubljanskega Orto festa.«