Sirene opozorijo na prihajajočo nevarnost
Na Gorenjskem že več let niso sprožili siren javnega alarmiranja. Izjema je bil julij, ko so v Bohinju, ki ga je prizadelo uničujoče neurje z veliko materialno škodo in poškodovanimi osebami, sirene učinkovito opozorile na nenaden prihod močnega neurja. Jeseni se lahko obeta tudi mobilni sistem alarmiranja.
Bohinj – Sistem javnega alarmiranja je v osnovi namenjen obveščanju in alarmiranju prebivalstva ob pojavu nevarnosti, hkrati pa se lahko uporablja tudi za aktiviranje skupin sistema zaščite in reševanja. Sestavljen je iz elektronskih ali motornih siren, ki so postavljene na takih metih, da njihov glas doseže čim več prebivalcev. Za alarmiranje so zadolženi Center za obveščanje Republike Slovenije, regijski centri za obveščanje, pristojne službe v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter gasilske organizacije.
Kot je pojasnil Matej Kodrič, vodja Regijskega centra za obveščanje (ReCO) Kranj, na Gorenjskem že vrsto let niso sprožili siren javnega alarmiranja. To se je zgodilo le enkrat v juliju, ko so sirene na območju Bohinja opozorile na nenaden prihod močnega neurja. »Rezultat je bil zelo dober, saj so se ljudje hitro umaknili z najbolj ogroženih predelov, še posebno iz jezera,« je dejal Kodrič.
Regijski center za obveščanje Kranj ima v daljinsko nadzorovan sistem javnega alarmiranja trenutno vključenih 120 siren, ki so razporejene po Gorenjskem. Poleg teh je po Kodričevih besedah v regiji še precej siren, ki niso vključene v centralni sistem, zanje pa skrbijo občine. »Take sirene je mogoče aktivirati samo lokalno, na primer z ročnim vklopom v gasilskem domu,« je dejal, ob tem pa dodal, da tudi te sirene počasi nadomeščajo z novejšimi, ki se povezujejo v enoten daljinsko nadzorovan sistem.
Aktiviranje siren izvede ReCO z daljinskim nadzorovanjem ali pa jih aktivirajo ročno v objektih na ogroženem območju. Aktiviranje se vedno izvede na zahtevo odgovornih oseb, kot so vodja intervencije, državni, regijski ali občinski poveljniki CZ, odgovorne osebe URSZR, minister za obrambo, vlada RS. »Odgovorna oseba je dolžna tudi podati navodila, kako naj v posameznem primeru ravnajo prebivalci,« je povedal Kodrič.
Splošni alarmni znaki
Znak za opozorilo na nevarnost se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke in drugih nesreč. Prepoznamo ga kot enoličen zvok sirene, ki traja dve minuti. Znak za preplah oziroma neposredno nevarnost se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih. Gre za zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto. Konec nevarnosti naznani enoličen zvok sirene, ki traja trideset sekund in se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost. Poleg teh poznamo tudi znak za preizkus siren, ki jih zaslišimo vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri. Izvedejo ga centri za obveščanje kot redni preizkus sistema javnega alarmiranja.
Mobilni sistem alarmiranja
V kratkem se lahko obeta tudi mobilni sistem alarmiranja ob neurjih in nesrečah. Do konca avgusta je namreč v javni obravnavi uredba o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja alarmiranja, ki bi lahko zaživel že jeseni. Uredba bo prinesla ustrezno pravno podlago in določila podrobnejše tehnične zahteve za vzpostavitev sistema s strani operaterjev javnih mobilnih komunikacijskih omrežij. »Pričakujemo, da bodo mobilni operaterji nemudoma po sprejetju uredbe začeli vse potrebne aktivnosti za dejansko implementacijo sistema v praksi ter da bodo prebivalci v primeru neurij in drugih nesreč čim prej dobili sporočila na svoje mobilne telefone,« so pojasnili na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki bo tudi v celoti financiralo vzpostavitev in vzdrževanje sistema javnega obveščanja in alarmiranja za zagotavljanje storitev posredovanja opozorilnih obvestil na vseh območjih.