Divji prašiči (spet) rijejo po travnikih in delajo škodo

Kmetje na loškem in medvoškem območju opozarjajo na veliko škodo, ki jo z ritjem po travni ruši povzročajo divji prašiči. V boju s prašiči se kmetje in lovci počutijo precej nemočne, zato pričakujejo bolj aktivno vlogo države.

Škofja Loka, Medvode – »Na kmetiji imamo 12,5 hektarja travnikov, a le redka je parcela, na kateri divji prašiči letos še ne bi rili in povzročili škode. Skupno je poškodovanih travnikov približno en hektar. Tam, kjer so prašiči letos rili že večkrat, je travnik videti tako, kot bi ga zorali s plugom,« pravi Ivan Guzelj s hribovske kmetije pri Sveti Barbari, kjer gospodarijo s 84 hektarji kmetijskih zemljišč in gozdov, redijo 23 goved in se ukvarjajo z gozdarstvom. »Divjih prašičev je preveč, na lastne oči sem videl trop dvanajstih prašičev,« pravi Ivan in poudarja, da je problem, ker so vsi travniki v strmini in je zato rušo zelo težko obnoviti. Tudi potlej, na obnovljeni ruši, strojna obdelava nekaj časa ni možna. »Ali nismo strojev za delo v hribovskih razmerah kupili zato, da bi si olajšali delo!?« se sprašuje Ivan, ki pohvali lovce iz Lovske družine Škofja Loka, češ da so, vsaj nekateri, zelo aktivni pri odstrelu divjih prašičev in v primeru škode tudi pri ravnanju travne ruše in odpravljanju posledic. »Lani so na naši kmetiji opravili dvesto delovnih ur, letos doslej že zanesljivo vsaj toliko,« pove in doda, da bi se v boju z divjimi prašiči morala na stran kmetov bolj postaviti zavod za gozdove oziroma država ter zagotoviti večji odstrel divjih prašičev. »Lovci pravijo, da so nemočni in da se morajo držati predpisov in načrtov, posledice pa občutimo kmetje, ki se počutimo kot sužnji na svoji zemlji – odločati ne moremo veliko, lahko le delamo,« pravi Ivan, ki nasprotuje ograjevanju kmetijskih zemljišč, saj si s tem kmetje le otežujejo delo in prašiče preženejo s svojih na druga zemljišča, k sosedom. Na Guzeljevi kmetiji so več let za plašenje prašičev uporabljali tehnični eksploziv, a so se po pritožbah odločili, da ga letos ne bodo. »Plašenje je bilo uspešno, letos, ko jih ne plašimo, pa je prašičev spet veliko,« pravi Ivan in poudari, da se s podobnimi problemi kot na njihovi kmetiji ubadajo tudi na drugih kmetijah pri Sveti Barbari, Svetem Ožboltu, na Svetega Petra Hribu, v Breznici pod Lubnikom, Sopotnici, Logu ...

»Letos je noro, prašičev je veliko«

V Lovski družini Škofja Loka se zavedajo resnosti problema. »Letos je noro, prašičev je veliko, videvamo tudi trope, v katerih je od deset do petnajst živali,« pravi starešina družine Anton Bevk in nato z vrsto podatkov osvetli problematiko. Letos naj bi družina glede na razdelilnik iz lovskoupravljavskega načrta odvzela iz lovišča štirideset divjih prašičev, doslej so jih 26. Za škodo, ki so jo povzročili divji prašiči, so prejeli od oškodovancev 47 prijav. Za ravnanje travne ruše so lovci naredili 310 delovnih ur in devet ur strojnega mučenja, doslej so opravili 104 nočna čakanja na divje prašiče, vsako je trajalo od tri do štiri ure. Za zaščito travnikov in njiv pred divjimi prašiči so dali kmetom 'na reverz' štirinajst električnih pastirjev, od tega sedem za ograditev travnikov in sedem za ograditev koruze.

Kot pravi Bevk, imajo s kmeti na njihovem lovišču dobre odnose, poskušajo jim pomagati v okviru možnosti. Vsako leto jim ob koncu leta za znesek škode omogočijo nakup koruze, sena ali semena trave. Ko jim prašiči prvič razrijejo rušo, jo poravnajo na roke, enako tudi ob drugem ritju, ob vsakem naslednjem se jim to ne zdi več smiselno, zato jo jeseni, po končani rastni sezoni, zmulčajo in travo posejejo na novo. Pri lovu in lovski dejavnosti morajo spoštovati predpise in načrte, pri tem se v lovski družini še dobro spominjajo dogodka izpred petih let, ko so bili kaznovani, ker so odstrelili eno divjo svinjo preveč.

V družini bodo spodbujali odstrel prašičev

Podobne probleme kot loški imajo tudi kmetje na medvoškem območju. Na pobudo približno desetih kmetov iz vasi Topol, Tehovec, Brezovica in Studenčice je bil glede divjih prašičev ob koncu julija v domu lovske družine v Medvodah sestanek z lovci. Kot je po sestanku povedal Edo Verovšek, starešina Lovske družine Medvode, je letos na njihovem območju več divjih prašičev kot običajno, več je tudi škode, ki jo povzročajo prašiči in občutijo kmetje. Po lovskem načrtu morajo letos odstreliti najmanj deset divjih prašičev, doslej so jih osem, a kot pravijo, bodo načrt zanesljivo izpolnili. Za ravnanje travne ruše so letos doslej opravili 280 ur ter še 35 ur za pomoč kmetom pri vzdrževanju električnih pastirjev, skupno so letos za nabavo opreme za električne pastirje in za izplačilo odškodnine namenili 1060 evrov.

Na sestanku so se dogovorili, da bo lovska družina spodbujala med lovci lov na divje prašiče in da bo kupila mulčar, s katerim bo kmetom pomagala pri obnovi poškodovane travne ruše. Kaj lahko v danih razmerah naredi država? »Država je največ naredila s tem, ko je s spremembo zakona o divjadi in lovstvu lovcem omogočila lov na divjega prašiča tudi z uporabo nočne optike,« pravi Bevk in dodaja, da je prašiče težko upleniti, ker imajo dober spomin in se neradi vračajo na mesto, kjer so doživeli kaj neprijetnega.