Ljubezen premaga vse ovire

Nedavno je minilo natančno šestdeset let, odkar sta se poročila Frančiška in Vinko Rant iz Dolenje vasi.

Ta veseli dan, ko sta si večno zvestobo obljubila Vinko in Frančiška, je bil natanko 15. julija leta 1961. Tako civilna kot cerkvena poroka sta potekali v Kranju, zakonca pa že dolga leta živita v Dolenji vasi.

Frančiška je sicer odraščala v Podblici nad Besnico, in sicer se je rodila v številni družini kot deseta sestra, enajsti pa je na svet prijokal brat, kot se nostalgično spominja Frančiška. Vinko je mlada leta preživljal v Dolenji vasi, kjer sta si po poroki ustvarila skupni dom.

Po delu v Tekstilindusu je Vinko našel zaposlitev v škofjeloškem Peksu, kjer je razvažal kruh ter ostalo pecivo po celotni Gorenjski. Pri urejanju dobavnic mu je marljivo pomagala soproga Frančiška, ki je deset delovnih let preživela tudi v podjetju Domel. Kasnejša leta so prinesla naporno delo na kmetiji. Življenje jima ni bilo vedno postlano z rožami, veliko hudega sta prestala in pregarala ter se soočala s številnimi preprekami ter izzivi, ki pa jima jih je skupaj uspelo premagati – z medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem.

Veseli ju, da jima zdravje še vedno dobro služi. Frančiška je sedaj pri okroglih osemdesetih, Vinko pa pri petinosemdesetih letih. Čilost nabirata s sprehodi proti Miklavžu ter z delom na domačem vrtu, ki ga nikoli ne zmanjka. No, nekaj prostega časa za prebiranje Gorenjskega glasa na srečo še vedno ostane. Ustvarila sta si družino s kar štirimi otroki, imata namreč tri sinove ter hčer, ponosna pa sta tudi na osem vnukov ter osem pravnukov, ki jima z veseljem priskočijo na pomoč pri domačih opravilih.

Tistega pravega družinskega praznovanja ob jubileju za zdaj še ni bilo, bo pa takoj, kot obljubljata zakonca, ko se domači vrnejo z dopustov in se vsi lepo zberejo, pa tudi ko se koronske nadloge, ki se jih slavljenca srečno izogibata, še bolj umirijo. Pomembno pa je predvsem, da še naprej ostanejo v sožitju in ljubezni.