Navdušeni nad svojimi koreninami
V petek je državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sprejela petnajst maturantov Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka RAST 52.
Ene od prigod, kot pravijo, zagotovo ne bodo pozabili. »Med eno izmed neviht smo nekateri ostali ujeti na sredi Blejskega jezera. Ni bilo prijetno, a na koncu se je vse dobro končalo.«
Ljubljana – Maturanti slovenskih korenin iz Argentine vse od vrtca sobote namenjajo učenju slovenskega jezika, zgodovine in kulture. Sodelujejo v zborih, folklornih skupinah, pripravljajo proslave in so na različne načine vpeti v življenje slovenske skupnosti v Argentini. Državna sekretarka jih je na uradu sprejela ob koncu njihovega skoraj pettedenskega obiska v Sloveniji. Povedali so, da so si ogledali mnogo znamenitosti, med drugim so obiskali Bled, Bohinj, Postojno, Portorož …
Posebno ganljiv trenutek za vse prisotne je bil, ko so mladi zapeli svojo himno – na melodijo znane uspešnice so napisali lastno besedilo, ki opisuje njihovo čutenje in odnos do svojih dveh domovin. Humarjeva je mladim na srce položila še, naj vse delo, ki so ga v vseh teh letih vložili v učenje slovenskega jezika, spremenijo v bogastvo za prihodnost. »Gotovo je ta notranja dvojnost, ki jo izseljenec vedno nosi v sebi, teža, hkrati pa je velikanska priložnost, da si kot človek bolj odprt, bolj sprejemajoč, bolj uspešen in bolj pripravljen, da se spoprijemaš z izzivi,« je poudarila. Razveselili so se tudi priponke v obliki srca s slovensko zastavo z željo, da bi ohranjali Slovenijo v srcu, ki jim jo je podarila.
Srce je v obeh domovinah
Katja Zupanc, ki ima korenine v Kovorju, je povedala, da je težko razložiti, kako je hoditi v argentinsko šolo in priti v slovenski dom. »Zame sta oba jezika enako pomembna, tako slovenski kot argentinski, slovenska kultura je za nas sploh posebno pomembna, saj smo edini, ki jo imamo, za razliko od naših argentinskih sošolcev. Dvojno bogastvo imamo in naše srce je v obeh domovinah.«
Vsi so se strinjali, da je Slovenija čudovita dežela. »Vse je zeleno, v Argentini je vse bolj suho, ni takih razgledov, pa tudi zdi se mi, da je Slovenija v splošnem zelo čista dežela. Zanimivo se nam zdi tudi, kako malo je treba, da prideš do gora, pol ure, pa si že na višini 1500 metrov. V Argentini potrebujemo lahko tudi 12 ur, da sploh pridemo do gora,« je povedal Andrej Kočar, ki ima korenine v Ljubljani. »Veliko bogastvo je, da lahko združujemo obe kulturi, tako slovensko kot argentinsko. Včasih je težko in malo čudno. Doma govorimo slovensko, potem pa greš v argentinsko šolo, ne znaš nič špansko, ampak se prej ali slej naučiš, tudi prijatelji razumejo, da najprej ne govoriš dobro špansko, pa te imajo vseeno radi,« se nasmehne Kočar.
Slovenija je čista in varna
Jana Altini ima korenine v Grosupljem in Logatcu. »Najbolj mi je bil všeč Blejski vintgar, na žalost nam vreme v času obiska ni bilo naklonjeno, ampak smo kljub temu uživali, ker se dobro razumemo in smo dobri prijatelji. V Sloveniji me je presenetilo, da je tako varno. Zelo drugače je od Argentine, tu lahko nahrbtnik pustiš na tleh, pa nihče ne vzame nič …«
Eden od spremljevalcev argentinskih maturantov je bil Kačo Groznik, upokojeni profesor športne vzgoje, ki ima korenine v Zalogu pri Cerkljah. »V slovenski skupnosti organiziram turnirje v odbojki in nogometu ter spremljam dijake na tovrstnih odpravah. Zdaj ko sem v pokoju, sem spet lahko šel v Slovenijo in sem vesel, da so me povabili zraven. Tu sem bil šestkrat, od leta 2003 do 2008 zaporedoma, potem sem postal ravnatelj in zaradi obveznosti nisem mogel iti, zdaj pa sem se odprave spet lahko udeležil.«
V Buenos Aires je argentinska skupina z brniškega letališča čez Pariz odletela v soboto zjutraj. Na južni polobli je zdaj zima. »Temperature so od deset do dvajset stopinj Celzija, moralo bi biti največ deset stopinj, ni prava zima, tudi pri nas se čutijo podnebne spremembe …« se zamisli Groznik.