Ženska, slikarjev večni izziv

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 20. december 2015 / 11:29

V galeriji Zavarovalnice Triglav, Območna enota Kranj, je na ogled zanimiva razstava slikarja in oblikovalca Predraga Szilvassyja z naslovom Ženska – kontrapunkt obdobij, čutenj in želja.

Kranj – Tokrat je na Zavarovalnici Triglav na ogled prav posebna razstava, kot je povedala direktorica območne enote zavarovalnice, Janka Planinc, v njihovih prostorih že 36. po vrsti. »Vsestranski umetnik, slikar, grafik in oblikovalec, ki se tokrat predstavlja prvič samostojno na Gorenjskem, nas v svoji likovnosti očara s čarobno barvitostjo, njegove slike pa izžarevajo tudi skladnost in harmonijo, za kateri želim, da se bosta odražali tudi v našem poslovnem svetu, da bi tako še lažje premagovali izzive.«

Predrag Szilvassy je na Hrvaškem rojeni umetnik, ki živi in deluje v Postojni. Mladost je preživel v Karlovcu, študijsko pa se je izobraževal na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Doslej je sodeloval na več kot sedemdesetih skupinskih in 27 samostojnih razstavah. V svojem likovnem svetu se izraža s figuro – s podobo ženske. »Ob vstopu v novo tisočletje je postala njegova spremljevalka na raziskovalni in študijsko poglobljeni ustvarjalni poti. V vseh ustvarjalnih obdobjih je ženska njegova zaupnica, nosilka povsem intimne ikonografije, njegovih čutenj in želja,« je k razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn: »V likovni vizualizaciji Predraga Szilvassyja so prisotni tako klasični kot povsem sodobni, predvsem pa njemu lastni tehnološki in formalno-oblikotvorni pristopi. Z njimi dosega zanimive likovne učinke, ki kljub raznolikosti sliko spreminjajo v uravnoteženo in homogeno celoto.«

Odprtje razstave je bilo multimedijsko obarvano. V uvodu sta nastopili Marjetka Pfajfar, prof. angleščine in pripovedovalka, ter diplomirana plesalka in koreografinja Tajda Podobnik. Prva je v angleščini deklamirala delček Shakespearove tragedije Romeo in Julija in potem še v slovenščini del Prešernovega Sonetnega venca. Na ta način so akterji želeli poudariti svetovljanskost Prešernove poezije, hkrati pa Julija predstavlja lik ženske, ki zavzema osrednje mesto tudi v Szilvassyjevem umetniškem ustvarjanju. Medtem ko je Marjetka deklamirala, je plesalka plesala in počasi odgrinjala s tančicami prekrite slike, slikar pa je igral na klavir. V nadaljevanju je umetnik stopil k slikarskemu platnu in se je posvetil slikanju. V zaključku je Predrag zaigral in zapel še Mežkovo Julijo. Na pot razstavi, ki bo na ogled tudi prihodnje leto.