Pogled s Pršivca na greben Bohinjsko – Tolminskih gora. / Foto: Jelena Justin

Gora, ki požira vodo

Pršivec (1761 m n. m.) – Vrh, ki ponudi enega najlepših razgledov na Bohinjsko jezero. Krožna tura, ki nas bo pri sestopu popeljala tudi mimo znamenitega brezna. Gora, ki požira vodo; vodo, ki luč sveta ponovno ugleda ob izbruhu Govica.

Pršivec nad Bohinjskim jezerom je čudovit razglednik. Kdaj ga je najlepše obiskati? Pravzaprav v vseh letnih časih. Čudovit je pomladi, ko je visokogorje še globoko pod snegom, poleti je balzam za dušo in srce, jeseni nas navdušijo rumeni macesni, pozimi pa ga lahko obiščemo s krpljami, le da je ta tura v zimskih razmerah precej dolga, naporna in ponekod tudi zahtevna. Zapeljemo se v Bohinj in v Stari Fužini zavijemo ostro levo proti planini Blato. Ko dosežemo cestno zapornico, vzamemo listek, ki nas ob vrnitvi »olajša« za 20 evrov. Sledi nekaj kilometrov vzdrževane, asfaltirane ceste, ki pelje proti Vogarju. Na parkirišču pred Vogarjem parkiramo.

S parkirišča se malce spustimo proti Vogarju, ko nas smerokaz mimo ličnega vikenda »Pr' Krničarjo« usmeri desno. Markacijam sledimo proti zahodu. Pot se zmerno, le ponekod strmeje vzpenja. Nekaj je tudi kolovoza, ki je verjetno posledica dela v gozdu, saj je lubadar naredil svoje. Višje se pot spremeni v strmo stezo, ki nas vodi skozi smrekov gozd. Sledenje markacijam mora biti pazljivo, saj na Pršivcu ni ravno priporočljivo, da se izgubimo in zaidemo. Kraški svet je namreč skrivnosten, poln brezen in razpok. Pot je strma in z vsakim višinskim metrom le pridobiva strmino. Dosežemo rob grebena, kjer na levi zazija globoka ozka razpoka. Zdrs tukaj bi bil usoden. Malce višje dosežemo blaten in s koreninami dreves prepleten skok, ki je po dežju in v mokrem nevaren za zdrs. Pristopimo na vršno sleme, a pravi vrh bomo zagledali še daleč pred seboj. A to je le optična prevara, saj ni tako oddaljen, kot je videti. Tudi po slemenu pot poteka po travi in po skalah, ponekod precej strmo.

Na vrhu nas bosta pričakala vpisna knjiga in čudovit razgled. Pršivec si iz oči v oči gleda z Rjavo skalo, kamor pripelje vzpenjača na Vogel. Bohinjsko-Tolminske gore se nam pred očmi razgrnejo kot ogrlica in vsaka gora je biser, ki sestavlja to naravno pregrado med Gorenjsko in Primorsko. Pršivec je preddverje, vhod v Julijske Alpe, ki mu na severu dihajo za ovratnik Debeli vrh, Ogradi, Stogi, za njimi triglavsko kraljestvo, zahodno veriga Tičaric in Zelnaric, Veliko Špičje, Krnska skupina itd. Proti dolini se odpre pogled na Bohinjsko jezero, ki je na vzhodnem delu videti kot srce.

Za sestop predlagam, da se spustimo do planine Viševnik. Vmes gremo mimo Majske jame, brezna, ki je raziskano do globine 592 metrov. Na Planini Viševnik poiščemo smerokaz, ki pelje neposredno nazaj na Vogar. Čaka nas krajši vzpon, ki nas pripelje na prostrani gorski travnik, ki ga prečimo, na njegovi drugi strani pa nas čaka strm sestop nazaj do avtomobila. Hodimo pod Gornjim Viševnikom (1723 m n. m.). Strm sestop, v mokrem nevaren za zdrs, nas pelje mimo Brezna pri gamsovi glavici, ki je globoko 817 metrov, voda pa je izoblikovala več kot šestkilometrski jamski poligon. V jamo so se jamarji prvič spustili leta 1969, leta 1972 pa je bila skupina raziskovalnih jamarjev v njej cel teden. Še vedno pa ostaja nepreplavan izredno nevaren sifon Babalu, ki bi razkril zadnje skrivnosti poti dežnih kapljic iznad Fužinskih planin v Bohinjsko jezero. Strm sestop nas čaka vse do parkirišča na koncu ceste, ki pelje na Vogar.

Pršivec je čudovit primerek visokogorskega Krasa, saj razdrapan teren, poraščen z macesni in podrastjem, buri domišljijo ob pogledu na številne škraplje, prelome, vrtače in brezna.

Nadmorska višina: 1761 m
Višinska razlika: 550 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 3 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Najvišjo ceno mirovanja človeka plača hrbtenica

Fizična aktivnost je kredit, iz katerega črpamo celo življenje. Človek, ki se ne giblje, je manj sposoben, manj vzdržljiv in ima daljši reakcijski čas. Njegove mišice, kite in kosti so manj čvrste in...

Objavljeno na isti dan


Kultura / petek, 21. december 2018 / 07:00

Razstava Kulturnega društva likovnikov Kranj

Kranj – Kulturno društvo likovnikov Kranj vabi na odprtje razstave likovnih del, umetniške fotografije in keramike, ki bo v petek, 21. decembra, ob 18. uri v galeriji na Savski cesti 8. Svoja dela...

Razvedrilo / petek, 21. december 2018 / 18:33

Veselo po domače

Folklorno društvo (FD) Bled prireja že dvajsetič prireditev Veselo po domače, ki bo v soboto, 29. decembra, ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Tudi letos bo imela prireditev humanitarni znač...

Razvedrilo / petek, 21. december 2018 / 18:33

V nedeljo finale oddaje Slovenija ima talent

V nedeljo, 23. decembra, na male zaslone prihaja veliki finale letošnjega razvedrilnega šova Slovenija ima talent. Osem pevskih točk, ena zračno-akrobatska in en twirling. Kdo bo zmagal? Za naziv n...

Komenda / petek, 21. december 2018 / 18:32

Zaživel Babi servis

V okviru projekta Krekovo središče je pred kratkim zaživel Babi servis, projekt brezplačnega organiziranega varstva otrok na njihovih domovih, ki ga izvajajo mlajši upokojenci.

Medvode / petek, 21. december 2018 / 18:31

Novoletni koncert Godbe Medvode

Medvode – V nedeljo, 23. decembra, bo v Športni dvorani Medvode tradicionalni novoletni koncert Godbe Medvode. Koncert se bo začel ob sedmih zvečer. Vstop je prost.