Plesali so mrtvaški ples

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Naklo / torek, 25. julij 2023 / 15:09

Minuli petek je Občina Naklo na bistriškem klancu pripravila slovesnost v spomin 59 talcem, ki so pred 81 leti v naselju Bistrica izgubili svoja življenja. Slavnostni govorec na slovesnosti je bil prof. dr. Ernest Petrič.

Naklo – Na današnji dan, 25. julija 1942, je v naselju Bistrica prišlo do največje tragedije v nakelski občini. Bistričani so se pripravljali na vaški semenj, ki bi ga morali izpeljati naslednji dan, na praznik svete Ane, vendar do veselega dogajanja ni prišlo, saj so partizani v večernih urah napadli avtomobil z nemškimi oficirji. Dva sta umrla in Nemci so se še isti večer srhljivo maščevali ter zasejali strah med vaščane. Požgali so Jurčkovo, Petrovo in Rantovo domačijo ter ubili devet polnoletnih moških, domačinov in zaposlenih na bistriških žagah in mlinih. Število žrtev za Nemce ni zadoščalo in čez tri dni, 28. julija 1942, so iz območja zaporov v Begunjah pripeljali še petdeset mož, ki so jih postrelili kot talce.

»Zgodba na bistriškem klancu je tako tragična in tako boleča, da je ne smemo nikoli pozabiti. Zato je še toliko bolj pomembno, da se dogodka vsako leto ponovno spominjamo, da se spominjamo žrtev, nam, ki pa smo še na tem svetu, pa je v poduk, da se izogibamo netenju sporov in vojnih spopadov, ki vedno postrežejo s tragedijami, bolečinami, žalostjo in nepremostljivimi težavami,« je v svojem nagovoru poudaril župan Občine Naklo Ivan Meglič.

»Na tem koščku posvečene zemlje je pred 81. leti tekla kri nič krivih mož in fantov. Tisti čas je bil grozen čas, Evropa in cel svet sta plesala ples zločinov, ples agresije, pobojev in nasilja. Vse tri vodilne svetovne ideologije takratnega časa so sledile enakemu pravilu; cilj posvečuje sredstva. Glavna skupna črta in smrtonosna zadeva teh ideologij je bila, da se cilji dosežejo, četudi bo potrebna smrt milijonov ljudi. Bili smo sredi svetovnega mrtvaškega plesa in naj poudarim, da Slovenci nismo začeli tega plesa, bili smo žrtve; in možje, ki so tu izgubili življenja, so bili žrtve. Kljub temu so tudi njihova življenja prispevala k temu, da smo po letu 1945 živeli dokaj mirna življenja,« je dejal dr. Ernest Petrič in dodal, da je za spravo v teh časih treba ugotoviti takratno resnico, postaviti v ospredje empatijo, v prihodnosti pa bi si želel, da bi si bili Slovenci bližje, kot smo si danes. »Če bomo skušali razumeti en drugega in iskati resnico, bomo nesporazume in razklanost, upam, presegli.«