Pia Vrečko / Foto: Tina Dokl

Pesnica, ki bo zdravnica

Dijakinja Gimnazije Škofja Loka Pia Vrečko se je z vsemi možnimi točkami pri splošni maturi uvrstila med osemnajsterico letošnjih diamantnih maturantov. Bodoča študentka medicine opaža, da si mladi danes želijo biti slišani in so se pripravljeni angažirati pri zadevah, ki se jim zdijo pomembne.

»Sama nisem čutila kakšnega velikega pritiska, da bi bila matura neka res huda prelomnica. Obdobje mladostništva se namreč danes podaljšuje, saj mladi večinoma nimamo možnosti, da bi se hitro finančno in tudi sicer osamosvojili.«

Kmalu po tistem, ko ste začeli obiskovati srednjo šolo, ste zaradi epidemije covida-19 morali ostati doma in se leto in pol šolati na daljavo. Kako ste doživljali srednješolska leta, glede na to, da ste bili toliko časa prikrajšani za druženje s sošolci?

Glede pouka lahko rečem, da je bil izpeljan odlično, saj smo vse predmete spremljali po videokonferencah, tudi ocenjevanje je potekalo redno. Druženje pa je bilo res malo okrnjeno, a smo se srečevali vsaj zunaj, tako da je bilo več druženja v naravi, manj pa v zaprtih prostorih. Že v prvem letniku smo se sošolci namreč zelo povezali, ob koncu omejitev smo se zbrali tudi na zaključnem pikniku ob Sori. Žal se je v drugem letniku zaprtje ponovilo. A smo vzpostavili zelo močno vez, saj smo bili kot razred na splošno zelo uspešni in smo imeli tudi podobne interese.

Je to, da ste se skoraj dve leti šolali na daljavo, pomenilo dodaten pritisk pri opravljanju mature?

V tretjem in četrtem letniku smo imeli zelo kakovosten pouk, tako da nam je primanjkljaj iz preteklih let uspelo nadomestiti; pridobili smo kakovostno znanje, mogoče je bilo treba kaj le dodatno utrditi, za kar smo dobili priložnost v četrtem letniku in smo profesorjem res hvaležni za ves njihov trud. Znanje v četrtem letniku je tako ali tako rezultat truda čez vsa srednješolska leta in odraz sprotnega dela.

Kakšna je bila noč pred razglasitvijo rezultatov – ste dobro spali?

Že od četrtega letnika dalje občasno pomagam v strežbi, zato sem se namenoma odločila, da bom dan pred razglasitvijo rezultatov delala do desete ure zvečer, da bi se sprostila. Jutro je bilo sicer precej mirno, kljub temu pa sem bila neučakana in sem že minuto čez sedem skupaj z mami preverila rezultate mature.

Tak rezultat je najbrž težko načrtovati vnaprej, mnogi pravijo, da je potreben tudi kanček sreče?

Ja, se strinjam. Predvsem pri esejih pri slovenščini in angleščini je težko predvideti, kako bo, saj je veliko odvisno od samih ocenjevalcev – pri meni je bila recimo pri slovenščini razlika pri oceni med obema ocenjevalcema kar sedem točk, kar je precej. Najbolj me je sicer skrbel esej pri angleščini, ker mi naslov za knjigo, za katero sem se pripravljala, ni bil najbolj všeč in sem morala torej pisati o temi, ki mi ni bila blizu.

Ste se na maturo pripravljali z zavedanjem, da boste potrebovali točke za vpis na fakulteto?

Takrat niti še nisem vedela, za katero fakulteto se bom odločila, vpisala sem se namreč zadnji trenutek. Imam toliko različnih interesov, da se nisem mogla odločiti, na katerem področju bi želela znanje še poglobiti.

Kateremu predmetu ste posvetili največ pozornosti?

Največ sem se pripravljala na ustni izpit iz slovenščine, saj je bila snov zelo obsežna, pa čeprav me književnost sicer zelo zanima. Zelo podrobno smo morali poznati okrog 35 del različnih avtorjev, tako da si na koncu kar v časovni stiski.

Matura naj bi bila neke vrste zrelostni izpit. Kako ste jo vi doživljali?

Mogoče jo lahko dojemamo kot simboličen prehod v odraslost, a sama nisem čutila kakšnega velikega pritiska, da bi bila to neka res huda prelomnica. Obdobje mladostništva se namreč danes podaljšuje, saj mladi večinoma nimamo možnosti, da bi se hitro finančno in tudi sicer osamosvojili, in tako fakulteta postaja le še neki podaljšek srednje šole.

Imate kakšen nasvet za maturante, ki bodo v prihodnjih letih na vašem mestu?

Svetovala bi jim, naj k maturi pristopijo čim bolj sproščeno, saj je takrat večina priprav že za njimi. Osebno mi je najbolj koristilo reševanje maturitetnih pol iz preteklih let, saj tako spoznaš tipe nalog in ugotoviš, na katerem področju ti mogoče še primanjkuje znanja in lahko to dodatno utrjuješ.

V Škofji Loki vsako leto v okviru Bralnice na vrtu Sokolskega doma obravnavajo tudi esej na maturi. Ste se sami udeležili predstavitve romanov na maturi?

Sem, zdel se mi je zanimiv uvod v obravnavo vseh štirih dram kasneje v šoli. Aljoša Harlamov je ponudil hiter pregled tematik, tako da si si res lahko ustvaril osnovno predstavo o temi eseja. Zdi se mi, da je zelo korektno predstavil vsa štiri dela. Zaradi letošnjega naslova maturitetnega eseja pa se mi je zdelo zanimivo tudi, da je poudaril, da je šlo za štiri drame o ženskah, ki pa so jih napisali moški.

Kakšno popotnico vam je gimnazija dala za prihodnost?

Predvsem neko splošno razgledanost; čeprav mnogi poudarjajo, da je v gimnaziji veliko učenja na pamet, s čimer se sicer delno strinjam, pa je ravno velika količina snovi tista, ki omogoča, da s široko bazo znanja kasneje lažje kritično ovrednotiš stvari in dogodke.

So vam bili profesorji na gimnaziji v veliko podporo?

Ne glede na to, da so nas tako kot verjetno tudi na drugih šolah »strašili« z maturo in smo zato učni načrt razdelali do podrobnosti, so znali biti tudi človeški in topli. Naša razredničarka je bila profesorica za matematiko Andreja Dobrovoljc, ki je verjetno ena najbolj zahtevnih na šoli glede zahtevane ravni znanja, ampak to se mi je potem obrestovalo pri maturi, saj mi matematike ni bilo treba veliko ponavljati. Profesorica za slovenščino pa nas je znala navdušiti za branje, literaturo ...

Se vam je po maturi že uspelo oddahniti?

Takoj po izpitih sem šla na morje, sicer pa tudi delam, kot sem že omenila, a je vseeno neka druga dinamika kot med šolskim letom, vse je malo bolj sproščeno. S sošolci smo že proslavili konec mature, veliko se družimo ob poletnih aktivnostih.

Kako pa ste rezultat proslavili s svojimi bližnjimi?

Za to pravzaprav še ni bilo časa, sem pa obljubila širši družini dobro večerjo v mehiški restavraciji, kar je naša tradicija, ko proslavljamo.

Kateri so vaši najljubši konjički, s čim si zapolnite prosti čas?

Veliko berem, najraje poezijo, amatersko se ukvarjam tudi z umetnostjo – udeležujem se literarnih srečanj, tudi v šolskem glasilu sem objavljala svoje pesmi. Že med korono, ko sem imela na razpolago veliko časa, sem se začela ukvarjati s tekom in še danes rada poiščem sprostitev v naravi.

Ta čas sicer preživljate svoje najdaljše počitnice. Kakšne načrte imate?

Najprej se odpravljam na kratek oddih v Grčijo z družino, avgusta bom še delala, septembra pa s prijateljicami načrtujem potovanje z vlakom po Evropi. Dobile smo brezplačne vozovnice v sklopu projekta DiscoverEU, ki mladim omogoča samostojno potovanje po evropskih državah. Verjetno bomo šle na od deset- do štirinajstdnevno potovanje po Azurni obali in Španiji.

Kam pa vas bo jeseni vodila študijska pot?

Kot sem že omenila, je bila odločitev kar težka, saj sem kolebala tako med naravoslovjem kot družboslovjem. V času korone je sestra zbolela za anoreksijo in me je začela zelo zanimati psihologija, saj so tudi mene seznanili z različnimi oblikami terapije, da bi ji bila v podporo. To je na koncu vseeno imelo vpliv tudi na mojo odločitev za študij medicine.

Spremljate vsakodnevno politiko, razmere v Sloveniji in svetu? Kako dojemate življenje zunaj šolskih klopi?

Prepričana sem, da samo izobrazba ni dovolj, saj če ne spremljaš aktualnega dogajanja, imaš potem določen primanjkljaj v znanju in se posledično težko družbeno angažiraš oziroma si ustvariš mnenje o dogajanju doma in v svetu. V zadnjem času sicer opažam, da so mladi vse bolj angažirani, če posebej omenim samo referendum o vodi in petkove proteste. Očitno smo generacija, ki ji je uporništvo spet dovoljeno. Če pa pogledam v luči svojega prihodnjega poklica, si zelo želim ohranitve javnega zdravstva, saj bi si želela delati za ljudi. Zdi se mi prav, da smo slišani tudi mladi, ko nasprotujemo sistemu, ki se vzpostavlja zdaj, ko ima vse večjo moč kapital, ljudi pa se vse bolj odrinja na rob in je marsikdo prikrajšan celo za osnovne človekove pravice. Da ne govorim o podnebni problematiki, ki je ta čas zgolj v domeni levih političnih strank, čeprav bi se morali pri reševanju tega vsi poenotiti.

Kako si torej predstavljate boljšo prihodnost za vse?

Pred časom sem si ogledala super predstavo v Drami Kako je padlo drevo in se mi zdi, da je res dobro prikazala, katere vrednote bi morali gojiti kot skupnost. Sicer se nanaša na tematiko sekanja dreves, a je to samo prispodoba za dogajanje v družbi, v kateri je v porastu individualizem, ko nismo več sposobni stopiti skupaj in narediti česa za družbo, planet, ne da bi bili v ozadju neki zasebni interesi. Če želimo graditi boljšo prihodnost, moramo naprej spremeniti sistem, da bo bolj socialen, vključujoč, človeški ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 27. november 2018 / 11:06

Na označenem prehodu zbil pešca

Mengeš – Včeraj malo pred 7. uro zjutraj je 24-letni voznik osebnega vozila na Kolodvorski cesti v Mengšu na prehodu za pešce izsilil prednost 58-letnemu pešcu in vanj trčil. Poškodovanega pešca so...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 1. april 2018 / 18:33

Nadarjeni plesalci z Downovim sindromom

Kranj – Plesna skupina Sončki so otroci s posebnimi potrebami, z Downovim sindromom, ki uživajo v plesu, dobri glasbi in druženju že več kot osem let. Ob dnevu Downovega sindroma so pokazali plesni...

Kronika / nedelja, 1. april 2018 / 18:33

Odprta stranica poškodovala peško

Slovenski Javornik – Na Slovenskem Javorniku je v torek odprta stranica kesona na tovornem vozilu zadela peško in ji huje poškodovala roko. Stranica se je odprla med vožnjo, pri čemer je enemu od p...

Kranj / nedelja, 1. april 2018 / 18:32

Akrobacije na kulturnih spomenikih

Preddverje Prešernovega gledališča, cerkvene stopnice in ploščad kostnice so si za svoj poligon izbrali otroci na skirojih in rolkah. Nanje je opozorila naša bralka, ki je to početje že de...

Zanimivosti / nedelja, 1. april 2018 / 16:54

Najboljšo potico spekla Irena Zupan

Otočec – Na nedavnem 2. Festivalu velikonočnih potic na Gradu Otočec je strokovna komisija pod vodstvom dr. Janeza Bogataja izmed 60 potic podelila pet (nazivov) zlata, tri srebrna in tri bronasta....

Tržič / nedelja, 1. april 2018 / 16:19

Velikonočna razstava v graščini

Izvirnost prazničnih aranžmajev dijakov Biotehniškega centra Naklo je tudi letos na ogled na razstavi v graščini Duplje.