Črna prst

<p>Črna prst je hrib, ki je lahko dostopen in ga je vredno obiskati večkrat.</p>

Poleti smo se odpravil na Rodico. Za prečenje celega grebena do Črne prsti je bilo tedaj premalo časa, pa še dež nas je ujel. Torej smo Črno prst obiskali ločeno. Pristopili smo zagotovo preko najlažjega izhodišča, od smučišča Kobla do Orožnove koče, od tam pa do vrha. Žalostno je gledati propadajoče, stare, zarjavele smučarske naprave na Kobli, ki čakajo, da jih bo nekdo odstranil. Pot do Orožnove koče je lahka. V tem času je posuta z odpadlim listjem, ki šelesti pod nogami. Ta zvok, zven in odsev šumečega listja, ki se med vejami golih dreves sveti v soncu, mi je zelo všeč. Nisem vedela, da je to prva koča Slovenskega planinskega društva, ki so jo postavili že daljnega leta 1894. Večkrat je bila prenovljena, požgana, popravljena, še vedno pa služi svojemu prvotnemu namenu – oskrbi in počitku planincev. Občudujem stare ljudi, kako dobro so izbrali lokacije svojih objektov. Navidezno pot sonca so opazovali čez celo leto, potem pa izbrali mesto, kjer bo v celem dnevu največ sonca. V nekakšni kotanji pod Črno prstjo je koča praktično cel dan obsijana s soncem. Pobočje Črne prsti je eno od vročih točk biotske raznolikosti v alpskem svetu. To pomeni, da je na razmeroma ozkem pasu mogoče najti zelo veliko različnih in redkih ali celo endemičnih rastlin. Tu se stikajo submediteranski in alpski vplivi, ki dajejo posebno klimo, ki nudi ugodne pogoje za rast cvetja. Rastline rastejo iz zemlje, bogata zemlja pa nastane iz raznolikih kamnin. To pomeni, da tukaj ni le apnenec, ampak tudi stare kamnine, ki dajejo ne le karbonatno, temveč tudi silikatno prst. Potem lahko uspevajo posebne rože. Poleg Črne prsti je takšna vroča točka v naši okolici Jezersko, kjer se prav tako stikajo stare kamnine in apnenec. S Črne prsti občudujemo Baško grapo in Porezen, Cerkljanske hribe, dolg venec Karavank. Storžič in Grintavec sta čisto majhna, na drugi strani pa se bohoti Triglav, ki je s svojo bližino in veličino največji med vsemi. Spodaj je Bohinjsko jezero in obe dolini, spodnja in zgornja, ki ju z višine enostavno ločiš in je vse jasno. Pokrajino je tako zelo enostavno razumeti, če jo le dobro opazuješ in poznaš nekaj procesov v njej. Kaj ko danes mladi gledajo pretežno v telefon in cel svet dojemajo preko ekranov, ki jih oropajo čudenja in dolgega opazovanja. Torej Črna prst je hrib, ki je lahko dostopen in ga je vredno obiskati večkrat. Najlepše je zagotovo junija, julija in avgusta, ko na pobočjih Lisca in vzdolž Spodnjih bohinjskih gora najdemo Zoizovo zvončico, lepi čeveljc, alpsko možino, murko. Ta hip sem opazila le odpadlo listje dreves in kakšen cvet dlakavega sleča. Ostalo čudo lepega cvetja bomo morali opazovati pozno spomladi in poleti. Ali pa bomo tudi tukaj rekli: nič več ni tako, kot je bilo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Kranj / četrtek, 8. oktober 2020 / 15:42

Spremembe pri parkiranju

Kranj – Na Komenskega in Partizanski ulici v Kranju od začetka tega meseca velja režim kratkotrajnega parkiranja. To pomeni, da bo ob delavnikih možno parkiranje največ do ene ure, vendar pa je čas...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Zbirka, kot je v Sloveniji ni

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost se je do danes zvrstilo triinštirideset razstav. Sočasno nastaja tudi prestižna stalna zbirka, ki trenutno šteje kar 162 del vrhunskih slovenskih...

GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Praprotno seme

Mileno Miklavčič bralci Gorenjskega glasa že poznamo, zlasti po njenih Usodah, od letošnjega poletja tudi po Ženskah, izjemno iskani in brani knjigi zgodb. V Snovanjih pa to pot objavljamo eno od njen...

GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Gorenjski kraji na slovenski pisateljski poti

Društvo slovenskih pisateljev načrtuje v začetku leta 2012 izdati knjigo Slovenska pisateljska pot. Sestavlja jo sto zapisov o pisateljskih točkah po Sloveniji; gorenjskih 18 je zanjo sestavil Miran H...

Prosti čas / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Admir je res skočil (1)

Sredi oktobra so se naročniki Gorenjskega glasa in ljubitelji mandarin skupaj z Gorenjskim glasom in Kompasom odpravili v dolino Neretve, na ´berbo` mandarin, kot pravijo domačini.

Zanimivosti / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Ob tednu solidarnosti dodatna znamka

Kranj - Od 1. do 7. novembra poteka teden solidarnosti, zato bomo na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije občani in organizacije doplačevali znamko solidarnosti. Vrednost znam...