Nejc Rekar (Gostilna Rekar), Tomaž Polenec (Restavracija in kavarna Brioni), Krištof Bolka (Gostilna Krištof), Matjaž Erzar (Gostilna Pr' Matičku), Marjan Ovnik (Gostilna Lakner), Aleš Kristan (Kmetija odprtih vrat Pr' Končovc) in Simona Virant (Gostilna Pr' Matičku) / Foto: Alenka Brun

Okusi kranjskih miz

Zavod za turizem in kulturo Kranj je povabil na novinarsko konferenco na Primskovo, v Gostilno Pr' Matičku, kjer smo v družbi nekaterih kranjskih gostincev izvedeli, kako bodo videti prvi Okusi kranjskih miz. Ideja za kulinarično dogajanje sicer ni nova, pravzaprav so se njegovi snovalci zgledovali po festivalih, ki jih gostita sosednji Radovljica in Škofja Loka.

Okuse kranjskih miz bo Kranj gostil od 1. do 18. junija v šestih kranjskih gostilnah. V ospredje pa ne bodo postavljali samo jedi, pač pa tudi vse, ki s svojimi sestavinami pripomorejo, da te jedi nastanejo. Pomembne so predvsem lokalne sestavine, ob tem pa smo se kasneje med pogovorom pravzaprav vsi prisotni na novinarski konferenci strinjali, da moramo gledati tudi širše, saj je Slovenija vseeno ravno prav velika, da lahko za lokalne štejemo tako mlečne in mesne izdelke kmeta iz sosednje vasi kot postrvi iz domače regije, pa tudi piranskega brancina – če za izhodišče vzamemo Gorenjsko. Večinoma se gostinci sicer držijo pravila, da je pot od na primer njive do krožnika najkrajša, a včasih ne gre in je treba pogledati po sestavinah v širšem okolju. Sploh pa so zadnja leta meniji že oblikovani tako, da iz njih razberemo, od katerega predelovalca ali pridelovalca je določena sestavina jedi, ki jo dobimo na krožnik.

Po nekaj pozdravnih besedah direktorja Zavoda Klemena Malovrha so se predstavili tudi sodelujoči gostinci. Prisotni so bili: Krištof Bolka iz Gostilne Krištof iz Predoselj, Marjan Ovnik iz Gostilne Lakner s Kokrice, Simona Virant in Matjaž Erzar iz Gostilne Pr' Matičku, Nejc Rekar iz Gostilne Rekar na Orehku, Aleš Kristan s Kmetije odprtih vrat Pr' Končovc iz Javornika pod Svetim Joštom ter Tomaž Polenec iz Restavracije in kavarne Brioni. Slednja domuje v središču Kranja. Prav vsi so se organizatorjem Okusov kranjskih miz zahvalili tudi za priložnost za sodelovanje.

Gostinci bodo jedilnike na Okusih kranjskih miz 2023 ponudili po enotni ceni 26 evrov, rezervacije so nujne, pri nekaterih se je povpraševanje začelo že z dnem, ko se je začelo govoriti o novi kranjski kulinarični zgodbi, in mize se že lepo polnijo. Na spletni strani visitkranj.com pa najdete še več podatkov o dogajanju, sodelujočih gostilnah, rezervacijah in tudi menije oziroma podrobneje opisano ponudbo v času Okusov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Sedmica: Balkanski kotel

Glede na zgodovinska dejstva, smo Slovenci pretirano skromen narod.

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 00:13

V Kranju bi sami sušili blato

V Komunali Kranj zaradi vse višjih cen za prevzem dehidriranega komunalnega blata razmišljajo o lastni sušilnici blata. Odprto pa je vprašanje, kam s posušenim blatom.

Domžale / / 00:10

Priprave na širitev zdravstvenega doma nemotene

Domžale – Občine Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin nadaljujejo načrtovanje širitve Zdravstvenega doma Domžale. Župani in županja občin soustanoviteljic Zdravstvenega doma Domžale so lani...

Tržič / / 00:09

Kulinarična zloženka Iz tržiških piskrov

Tržič – Slovenija je prejela evropski naziv gastronomska regija 2021, zato so tudi vse dobrote tržiških gostincev združili v kulinarični zloženki Iz tržiških piskrov. Kot so zapisali, so Tržičani r...

Naklo / / 00:05

Odločal bo občinski svet

V občini Naklo bodo o osnutkih pokrajinske zakonodaje najprej razpravljali na odborih, potem pa bo imel zadnjo besedo občinski svet.

Gorenjska / sreda, 24. februar 2021 / 23:57

Domovi za starejše

Na hitro staranje prebivalstva bi morala država odgovoriti s celovitim sistemom skrbi za starejše, kamor sodi tudi gradnja domov za starostnike. Toda zadnji dom za starejše iz državnih vir...