Kaj bo s pokojninami?!

Pokojnine se letos ne bodo usklajevale z rastjo plač, že prihodnje leto pa koalicijska pogodba predvideva dvakratno uskladitev z rastjo plač in inflacije.

»Le kaj bo z našimi pokojninami?! Se nam bodo znižale? Jih bodo še usklajevali s plačami?« so vprašanja, ki si jih v razmerah gospodarske in finančne krize pogosto zastavljajo prejemniki pokojnin. Kaj se bo letos in v prihodnjih letih dogajalo s pokojninami, je razvidno iz interventnega zakona in iz koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale stranke vladajoče koalicije in ki naj bi jo nova vlada tudi izvajala. Za prvo polovico letošnjega leta, torej do 30. junija letos, ni nobenega dvoma. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki ga je državni zbor že v novi sestavi sprejel ob koncu minulega leta, je namreč določil, da se pokojnine in drugi prejemki pol leta ne bodo usklajevali, kot sicer v 150.a in 150.b členu določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Med druge prejemke, ki jih izplačuje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sodijo nadomestila delovnim invalidom, priznana in odmerjena po predpisih, ki so se uporabljali do konca leta 2002, dodatki za pomoč in postrežbo, invalidnine za telesno okvaro in letni dodatki. Interventni zakon posebej določa, da bo letos višji letni dodatek znašal 367,95 evra in nižji 223,55 evra. Dodatek (izplačali naj bi ga predvidoma maja) bo torej enak kot lani, v primerjavi z lani pa se bo nekoliko spremenil krog upravičencev do nižjega oz. višjega dodatka. Lani so bili do višjega dodatka upravičeni upokojenci s pokojnino, ki je bila enaka ali nižja od 412,54 evra, letos je meja postavljena višje, pri 414,50 evra, kar je posledica lanske julijske uskladitve osnove za odmero dodatnih pravic. In kaj se bo dogajalo s pokojninami po poteku veljavnosti interventnega zakona? Če sodimo po koalicijski pogodbi, se pokojnine zaradi javno finančnih razmer tudi v drugi polovici leta ne bodo usklajevale, od 1. januarja 2013 dalje pa naj bi pokojnine usklajevali dvakrat na leto, in sicer 60 odstotkov z dejansko rastjo plač in 40 odstotkov z rastjo življenjskih stroškov.

Koalicijski partnerji napovedujejo tudi prenovo pokojninskega sistema, s katero naj bi zagotovili dolgoročno finančno vzdržnost sistema in upokojencem pokojnine, ki ob pogoju ugodnih gospodarskih razmer ne bodo nižje od 60 odstotkov povprečne plače, dolgoročni cilj pa so pokojnine, ki bodo predstavljale 72 odstotkov plače. Sprejeli bodo bi ukrepe, s katerimi naj bi omejili možnost predčasnega upokojevanja z odhodom na zavod za zaposlovanje dve leti pred doseženo pokojninsko dobo. Pokojninsko blagajno naj bi »očistili« vseh izplačil, za katere niso plačani prispevki. Pravica do pokojnine naj bi temeljila predvsem na delovni dobi in ne na starosti, prostovoljno podaljšanje delovne dobe bo spodbudno tako za delodajalca kot zaposlenega. Novi sistem bo zagotavljal večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami, prispevke naj bi vplačevali iz vseh vrst dela, okrepili pa naj bi tudi drugi in tretji steber sistema.