Zgodbe sina bohinjskega krojača

Bohinjski rojak Lovro Sodja je plesal in pel na baletnih in opernih odrih ter poučeval glasbo na slovenskih in koroških glasbenih šolah.

Ljubljana – Na Gorenjskem imajo korenine mnogi znani Slovenci. Eden od njih je tudi Lovro Sodja, rojen leta 1938 v Ljubljani, njegov rod pa izvira iz Bohinjske Češnjice. Njegov oče, tudi Lovro, je bil tam doma, vendar ga je krojaški poklic gnal do Ljubljane, kjer si je ustvaril družino s tremi otroki. Veliko Lovrovih sorodnikov še živi v Bohinju, kjer se večkrat srečujejo.

Lovro Sodja je človek številnih znanj. Končal je realno gimnazijo, ob njej pa še Srednjo glasbeno šolo. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je pri profesorju Borisu Čampi diplomiral iz igranja na kljunasto in prečno flavto. Navduševal se je tudi nad orodno telovadbo, kjer je spoznal Mira Cerarja, s katerim prijateljujeta še danes. Zaradi mnogih znanj in talentov ni nenavadno, da je deset let pel v zboru ljubljanske Opere in plesal (nekaj časa skupaj z Mirom Cerarjem) v baletnem ansamblu, saj je obiskoval tudi Srednjo baletno šolo. Nato je nad 40 let poučeval flavto na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani. Kot se za človeka bohinjskih korenin spodobi, je že od otroštva naprej ljubitelj gora, tudi zahtevnejšega alpinizma. Visoko v gorah človek najde rešitve za najtežje probleme, pravi. Fotografski aparat je reden spremljevalec na njegovih poteh. Lovro Sodja je tudi velik prijatelj Slovencev na Koroškem. Leta 1953 se je z vrha Begunjščice prvič ozrl na Koroško in jo vzljubil. Že leta 1979 je začel poučevati flavto na Slovenski glasbeni šoli na Koroškem, leta 1986 pa je postal pedagoški vodja edine slovenske glasbene šole na Koroškem. Šolo je vodil do leta 1997. Zadnja tri leta je predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva v Ljubljani. Lovro Sodja je zgodbe svojega bogatega in vse­stranskega življenja strnil v knjigi z naslovom Glasba, ples in gore, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi. Na njeno predstavitev so prišli njegovi številni prijatelji, med njimi tudi veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Clemens Koja, nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik in telovadec Miro Cerar.