Izdelal rekordno hitro letalo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / petek, 12. avgust 2016 / 00:00

Kamničan Simon Ogrinec je izdelal jadralni model letala, s katerim je Američan Bruce Tebo postavil svetovni rekord v dinamičnem jadranju z letečim krilom. Zgolj s pomočjo vetra je Ogrinčev model pognal do hitrosti kar petsto petdeset kilometrov na uro.

Kamnik – »Dva dni po tem, ko sem na mednarodnem modelarskem internetnem forumu predstavil model letečega krila Stormchaser 60, ki sem ga sprojektiral in izdelal sam, sem dobil elektronsko pošto, da bi Bruce Tebo rad preizkusil model,« začne pripoved Simon Ogrinec, 25-letni študent strojništva iz Kamnika, in nadaljuje: »Tebo je vrhunski pilot. To je podobno, kot da bi me poklical Valentino Rossi, naj izdelam okvir za njegov motor.«

Tebo je nato aprila letos res izkoristil dobre vetrovne razmere in odlične karakteristike Simonovega letečega krila – tako se namreč imenuje ta vrsta radijsko vodenega modela jadralnega letala – in na hribu v kalifornijskem Weldonu dosegel svetovni rekord 550 kilometrov na uro v dinamičnem jadranju. Tebo je tudi nosilec svetovnega rekorda v tako imenovani odprti kategoriji, kjer je zgolj s pomočjo vetra postavil rekord z letom nad osemsto kilometri na uro.

Dinamično jadranje z modeli pri nas ni prav razširjeno, a Simon pravi, da ga je zasvojilo takoj, ko je videl prve posnetke na internetu. »Gre za nov način letenja, ki se je začelo razvijati pred približno tremi leti. Podobno kot albatros, ki na podobni način izkorišča zračne tokove, lahko vodimo modele letal. Spustimo ga z vrha hriba in ga vodimo po krožnici za pobočjem, kjer je brezvetrje. Vsakič ko model prileti nad vrh hriba, ga požene veter, za hribom pa ohranja hitrost zaradi brezvetrja. Teoretično torej model vsak krog pridobi hitrost,« pravi Simon o teoriji, ki tako kot mnoge uspešne navdih črpa iz narave.

Modele prodaja po vsem svetu

Kamničan se z modelarstvom ukvarja že od otroštva in se je tudi sam preizkusil v letenju z letečimi krili. »Navdušila me je dinamika te vrste letenja, ki zaradi velikih hitrosti modela, ki ima razpon kril vsega 150 centimetrov, od pilota zahteva ogromno koncentracije,« razlaga Simon, ki je na Veliki planini postavil tudi slovenski rekord 320 kilometrov na uro. Prav zaradi velikih hitrosti mora biti letalo kvalitetno izdelano. »Material in tehnologija izdelave modela sta enaka kot pri pravih letalih. Na model namreč delujejo sile nad 20 G, zato mora biti konstrukcijsko močno in lahko. Leseno letalo bi se hitro razletelo.«

Zaradi velikih hitrosti je hitro usodna tudi vsaka še tako majhna napaka pri letenju. »Sprva sem vsakič izdelal tri modele, šel z njimi na hrib in po navadi vse razbil. Morda se tudi zato tako malo Slovencev odloča preizkusiti v dinamičnem jadranju, saj začetnik uniči kar nekaj modelov, preden se nauči leteti. Moja prednost pa je ravno v tem, da leteča krila izdelujem sam, kar je precej ceneje, kot če bi jih kupoval.«

Svoje letalo je poimenoval Stormchaser, kar v angleščini pomeni lovec na nevihte. »Pri nas je najprimernejši veter za letenje po navadi pred nevihtami. Ko sem razmišljal o imenu, sem se zavedel, da zaradi tega vedno lovim nevihte in zato sem svoj model poimenoval Stormchaser,« pravi Simon o izvoru imena za svoje leteče krilo.

Glas o odličnih izdelkih Simona Ogrinca se je hitro razširil med modelarji po svetu. Prodaja jih domala po vsem svetu. Z njimi letijo na Novi Zelandiji in v Ameriki, največ pa jih naročajo piloti iz Švice, Avstrije in Nemčije. Le v Sloveniji še ni prodal nobenega, kar tudi priča o tem, kako zahteven in malo znan je ta atraktiven šport pri nas.

Čeprav si je z modelom Stormchaser ustvaril ime v modelarskem svetu, pa se mladi strojnik dolgoročno ne vidi na tem področju. Skupaj s kolegi so razvili električno rolko, ki dosega hitrost do 50 kilometrov na uro, in prejeli odlične odzive na sejmu v Münchnu. »Zanima me podjetništvo, razvijanje različnih produktov na področju športa in prostočasnih dejavnosti. Vse naredim sam. Najraje od vsega pa razvijam stvari, ki jih še ni. Imam precej načrtov, a vsega še nočem razkriti,« nekoliko skrivnostno zaključi Simon.