Gorenjci brez podpore OKS

Člani izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so soglasno zavrnili kandidaturo Bleda za olimpijske igre 2018, bohinjski župan Franc Kramar pa je prepričan, da je predlog predober, da bi ga pospravili v predal.

Ljubljana – Na sredini redni seji izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so govorili tudi o kandidaturi Bleda za zimske olimpijske igre leta 2018, saj mora po statutu Mednarodnega olimpijskega komiteja soglasje za kandidaturo dati najprej nacionalni olimpijski komite, nato pa še država.

Kot je znano, so na pobudo bohinjskega župana Franca Kramarja kandidaturo za olimpijske igre podprli na občini Bled, ki je tudi prevzela mesto gostiteljice, prav tako so se z njo strinjali župani gorenjskih občin. Tako so na Inštitutu za turizem Ekonomske fakultete v Ljubljani pod vodstvom Tanje Mihalič pripravili raziskavo z oceno izvedljivosti projekta ZOI 2018. Pri pripravi je sodelovalo štirideset strokovnjakov različnih strok, zaključili so jo letos marca, z njenimi rezultati pa so v sredo seznanili tudi člane izvršnega odbora OKS. »Čeprav sem morda za koga čudak, mislim, da je Slovenija sposobna kandidirati za olimpijske igre. Iz opravljene analize raziskave je razvidno, da bi ogromno pridobili, in to ne le na športnem področju,« je članom OKS pojasnil bohinjski župan Franc Kramar, strokovnjaki, ki so pripravljali študijo, pa so pojasnili, da so projekt ZOI Bled 2018, glede na obstoječe in prihodnje že načrtovano stanje na področju okolja, športne infrastrukture, namestitvenih zmogljivosti ter prometnih povezav, ocenili kot izvedljiv.

Seveda pa bi bile olimpijske igre velik finančni zalogaj, pri čemer so ocene, da bi bilo samo za investicije (športni objekti, olimpijska vas, namestitvene zmogljivosti, prometna infrastruktura) potrebnih 2,7 milijarde evrov. Od tega dobra polovica odpade na že načrtovane investicije. Predvideni proračun za izvedbo iger je okoli osemsto milijonov evrov.

Prav zagotavljanje denarja za izvedbo olimpijskih iger pa je bil eden najpogostejših očitkov članov izvršnega odbora OKS, saj so ti opozarjali, da še ni jasno, niti kdo bo plačal kandidaturo (to naj bi bilo to od deset do dvajset milijonov evrov) in tudi ne, kdo bo odgovarjal, če nato s kandidaturo ne bi uspeli. Kot je poudaril predsednik olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič, so nekaj želje, drugo pa realnost, in treba se je vprašati, ali ne bi bil to zgolj sprehod v neznano, ki pa bi ga bilo treba drago plačati, saj je na primer samo München kot eden od kandidatov za OI 2018 napovedal, da bo samo za kandidaturo namenil trideset milijonov evrov. Tudi drugi člani IO OK so imeli precej pomislekov glede financiranja, saj naj bi bilo denarja za šport že sedaj premalo tako v državi kot pri sponzorjih. Tako po koncu razprave niti eden od še prisotnih (nekaj jih je odšlo že prej) ni vzdignil roke v podporo kandidaturi.

»Gotovo sem razočaran, saj očitno krovno organizacijo slovenskega športa vodijo ljudje, ki so že predolgo na svojih položajih. Mislim, da so se glede glasovanja odločili že pred sejo. Čeprav s predlogom nismo uspeli, pa študij ne bomo pospravili v predal, saj so predobre in dokazujejo, da bi olimpijske igre lahko pripravili. Očitno pa bomo morali počakati na boljše čase, morda na naslednjo priložnost, olimpijske igre leta 2022,« je po odločitvi OKS povedal bohinjski župan Franc Kramar.