Pešpolk kranjskih Janezov

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / petek, 12. avgust 2016 / 00:00

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (61)

V času Jugoslavije so nam vsiljevali misel, da Slovenci nismo vojaki, ampak predvsem pridni delavci. Kot vojaki naj bi bili najboljši predvsem Črnogorci. Da ni tako, potrjuje kar precejšnje število slovenskih generalov v času Habsburške monarhije in končno tudi v času Jugoslavije. Da ne gre »samo« za generale, ampak tudi za velikanski krvni davek, nam govorijo podatki o 17. pešpolku kranjskih Janezov, ki so ga 12. avgusta 1914 poslali na rusko bojišče. V bojih je padla polovica častnikov in vojakov. Tako so se oblikovali tudi slovenski polki.

Prva svetovna vojna je zajela večji del sveta. V štirih letih so se civilizacijske oblike življenja popolnoma spremenile, vzniknile so nove ideje, spremenila se je družbena sestava, predvsem pa razmišljanje in dojemanje sveta in dogodkov. Stari imperiji so razpadli, boljševiška revolucija, ki ji je utrla pot vojna, je začela novo zgodovinsko obdobje.

Na Slovence in slovenske dežele je vojna vplivala različno. Julija 1914 je cesar Franc Jožef razglasil mobilizacijo. Vpoklicani so bili vsi za vojsko sposobni moški med 21. in 42. letom. Vojaški obvezniki so vstopali v vojsko po krajevni pripadnosti, tako da so naborniki posamezne kronovine služili skupaj v polku. Tako so se oblikovali tudi slovenski polki.

Najbolj znana slovenska enota je bil 17. pešpolk, tako imenovani Polk kranjskih Janezov, ki se ga je proti koncu vojne oprijelo ime Cesarjeviči po Otu Habsburškem. Sedež je imel v Celovcu, en bataljon pa v Ljubljani. Že na ruskem bojišču je padla v boju padla polovica častnikov in vojakov. V nadaljnjih spopadih (boji pri Wolczi dolini, umik do Karpatov in do prelaza Dukla, po umiku iz Ogrske bitka pri Jodlowi in februarja 1915 boji v Karpatih) je februarja 1915 kljub popolnjevanju štel le še 320 vojakov. Potem je polk sodeloval še v bojih v Galiciji, poleti pa odšel k Dnestru. Junija je dosegel velik uspeh, saj je zajel poveljnika ruskega polka skupaj s štirimi oficirji in 7700 vojaki.

Po nastanku fronte med Italijo in Avstro-Ogrsko je bil polk oktobra 1915 poslan na sorško fronto. Med tretjo soško ofenzivo je 17. pešpolk prišel na položaje med Podgoro in Oslavjem ter jih branil tudi v 4. ofenzivi. Izgubil je 18 častnikov, praporščakov in kadetov. Marca 1916 je bil premeščen na tirolsko fronto in sodeloval v majski ofenzivi. Spomladi 1917 se je bojeval pri Chiesi, junija pri Monte di val Belli, od februarja 1918 ob reki Assa. Ob junijski ofenzivi ob reki Piavi je zajel tri angleške oficirje in trideset vojakov. Polk je bil na to spet premeščen na Tirolsko, kjer je dočakal konec vojne – seveda tisti, ki so preživeli …

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Ljubljani se je 8. 8. 1841 rodil podjetnik Karl Luckmann, ravnatelj Kranjske industrijske družbe na Javorniku pri Jesenicah. Bil je član izredno vplivne slovenske rodbine, katere začetnik je bil žebljar Jurij iz Krope. Ob koncu 18. stoletja so se preselili v Ljubljano.

V Stari Loki se je 10. 8. 1883 rodil skladatelj Lovro Hafner. Končal je orglarsko šolo v Ljubljani. Služboval je kot organist v župnijah Breznica, Ljubljana Šentvid in Preska.

Na Dovjem se je 11. 8. 1820 rodil narodni buditelj in organizator šol Jernej Brence.