V hladen gozd po slastne jagode

Gozdne jagode pozno pomladi in na začetku poletja sramežljivo vabijo v gozd. V hudi vročini, ki nas zdeluje te dni, je več kot zaželeno povabilo ljubkih zardevajočih lepotic, ki nas potrpežljivo čakajo v gozdnem hladu in na gozdnih jasah.

Sladkobni rdeči plodovi nas bodo zanesljivo ponesli do nebeških užitkov, mimogrede pa dodali še kakšen plus k našemu zdravju, počutju in lepoti. Da bo učinek še močnejši, naberimo še nekaj zelenih pecljatih listov, jih posušimo, dodajmo kakšen malinjakov ali robidov list, iz njih pripravimo čajno mešanico. Dobro jo ohladimo in si z njo očistimo, osvežimo in ohladimo kri v vročici poletnih dni.

Navadna gozdna jagoda oz. jagodnjak (Fragaria vesca), če hočemo biti botanično natančni, cveti od aprila do junija. Na začetku junija ali pa še prej pa lahko že začnemo smukati rdeče plodove. Liste, ki jih moramo posušiti v senci, nabiramo od maja do julija. Pri nas poleg pogoste navadne gozdne jagode samoniklo uspevata še redkejši muškatna (Fragaria moschata) in zelena jagoda (Fragaria viridis). Leta 1714 je neki Francoz iz dveh vrst divje jagode vzgojil vrtno jagodo. Precej dobrih vrst so vzgojili angleški vrtnarji, danes pa poznamo okrog 600 vrst jagod, ki se razlikujejo po okusu, velikosti in teksturi. Se strinjamo, da je ni čez drobno, dišečo in divjo gozdno jagodo … Do kolen ji ne seže nit najboljša gojena sorta …

Drobna vitaminsko-­ mineralna bomba

Tako gozdne kakor tudi vrtne jagode so zelo dobro založene z vitaminom C, po vsebnosti slednjega prekašajo celo citruse. Pohvalijo se lahko tudi z zavidljivimi vrednostmi vitaminov A, B1, B2 in folne kisline, fosforja, magnezija, cinka, železa, mangana, kalija in kalcija ter še drugih mineralov. Na splošno jagodičevje vsebuje številne zelo močne antioksidante. Vodilni pri jagodah je antocian, ki prispeva temno rdečo barvo in pri ljubiteljih jagod varuje celične strukture celotnega organizma. Jagode so edinstvene po vsebnosti fenolov in so priznane kot sadež, ki varuje pred srčnim obolenjem, rakom in vnetji. Fenoli delujejo podobno kot nekatera protivnetna zdravila, ki blokirajo bolečino z blokado odgovornega encima, vendar jagode v nasprotju z zdravili nimajo stranskih učinkov. Ker jagode delujejo protivnetno, lahko pomagajo zmanjšati tudi količino sečne kisline v sklepih in tkivih. Posledično lajšajo protin, artritis in revmo. Jagode delujejo tudi razkuževalno in zavirajo razvoj mikroorganizmov. Urejajo presnovo celotnega telesa, ga čistijo in mu povečujejo odpornost.

Jagodov sok za poživitev in lepoto

Sok iz svežih jagodovih plodov je eden najboljših naravnih poživljajočih pripravkov za kožo na obrazu. Žlici svežega jagodovega soka primešamo 15 kapljic nezavretega mleka. S to tekočino zvečer namažemo obraz in pustimo, da se posuši. Zjutraj se umijemo z mlačno vodo.

Jogurtov sladoled iz gozdnih jagod za slabokrvne in nemirne otroke

Na koncu vam oziroma vašim otročičem ponudimo še jogurtov sladoled iz gozdnih jagod, recepturo katerega nam v Stezah do zdravja ponuja Ančka Tomšič: »V mešalcu zmešamo kozarček jogurta, enako količino rdečih gozdnih jagod, pol kozarčka sladkorja in zavitek vaniljevega sladkorja. Zmes damo v primerne posodice in postavimo v hladilnik. Sladoled je priporočljiv za rekonvalescente, slabokrvne in za nervozne otroke.« Tistim, ki se sladkorju raje izognete, Dario Cortese v knjigi Sadje – moč naravne hrane ponuja odličen namig za jagodovo zmrzlino: »Za vsako osebo potrebujemo skodelico jagod, žlico medu, sok pol limone in ene pomaranče. Jagode zmešamo v mešalniku in jim dodamo v limoninem soku raztopljen med. Dobro premešamo, naložimo v širok kozarec ali skodelico ter damo na led. Ko gosta tekočina na pol zmrzne, jo vzamemo iz zamrzovalnega predala hladilnika ter ponudimo za osvežitev vročega poletnega dne.«