Velike težave s krompirjevo plesnijo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 18:13

Na Dnevu krompirja so opozorili na velike probleme, ki jih imajo pridelovalci krompirja s plesnijo. Največje težave imajo tisti, ki so zamudili škropljenje.

Pšenična Polica – Kmetijski inštitut Slovenije je v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, javno agencijo za raziskovalno dejavnost in kmetijsko-gozdarsko zbornico pripravil v četrtek, 20. junija, v Pšenični Polici tradicionalni Dan krompirja. Udeleženci, med katerimi so bili kmetje, kmetijski strokovnjaki, predstavniki kmetijskih srednjih šol in fakultet ter drugi, so si med drugim ogledali glavno poskusno polje z več kot šestdesetimi sortami krompirja, izkop krompirja za ugotavljanje zgodnosti ter uporabo škropilnic Agromehanika.

Setev pozna zaradi namočenih njiv

Kot je dejal dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za rastlinsko pridelavo v Kmetijskem inštitutu Slovenije, so pridelovalci v Sloveniji letos zaradi padavin in namočenih tal sadili krompir zelo pozno. Na inštitutu so tako semenski krompir v Pšenični Polici posadili v drugi polovici aprila, zadnji krompir za poskuse pa sredi maja. »Še huje kot v Sloveniji je bilo drugje v Evropi, zlasti v bolj severnih državah, kjer je bilo veliko krompirja posajenega šele junija, marsikje pa ga zaradi preveč namočenih tal niti niso posadili,« je dejal dr. Dolničar in dodal, da so bili po setvi pri nas marsikje problemi z vznikom in pri nekaterih sortah tudi s črno nogo in z virusnimi boleznimi. V aprilu je krompir zaradi nenadne ohladitve in ponekod tudi snega doživel nekaj šokov, posledice so se pri nekaterih sortah kazale z gomoljčkasto kalitvijo.

Pridelovalci zamudili z zaščito

»Mokre razmere« so se nadaljevale ves maj vse do sredine junija, v takšnih razmerah so bili ugodni pogoji za razvoj in širjenje plesni. Visoke temperature v tretjem junijskem tednu so jo nekoliko zaustavile, a že v naslednjem tednu se bili spet idealni pogoji. »Plesen je na pohodu, nasadi so marsikje že rjavi,« je na Dnevu krompirja dejal dr. Peter Dolničar in poudaril, da gre za eno najhujših okužb krompirjevih nasadov s plesnijo v zadnjem desetletju. Na udaru so zlasti nasadi zgodnjega krompirja, pri tem so jo bolje odnesle le odporne sorte.

Kot je dejal dr. Dolničar, prava zaščita proti plesni pomeni izbiro pravega časa za ukrepanje, pravega fitofarmacevtskega sredstva in prave tehnike. Pridelovalci so letos večinoma zamudili z zaščito in so začeli škropiti prepozno. Ko pa so enkrat zamudili, je konec in lahko samo še gasijo požar. Za nasade, ki so že povsem rjavi, potlej ni druge rešitve, kot da počakajo dva, tri tedne in začnejo izkopavati gomolje.

Dr. Dolničar je pridelovalcem svetoval, da naj krompirjeve nasade zaščitijo tudi proti črni listni pegavosti in naj jih še dognojijo, saj je obilno deževje tudi z dobro pognojenih njiv spralo dušik.