Med tovarnami slamnikov

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Domžale / ponedeljek, 27. april 2015 / 23:18

V Domžalah še vedno ostajajo stavbe in območja, ki pripovedujejo slamnikarske zgodbe. Povezali so jih v tematsko pot in jih opisali v posebnem vodniku, s tem pa združili dvanajst postaj dediščine, na katero so zelo ponosni.

Domžale – V Domžalah se radi pohvalijo, da se je njihov kraj konec 19. stoletja razvil v eno od središč zgodnje industrializacije v Sloveniji na podlagi ene same gospodarske panoge, to je slamnikarstva.

Z gojenjem primernih žit, pletenjem kit in šivanjem slamnikov so se ukvarjali na širšem domžalskem območju, v samem mestu pa je posledično zraslo več slamnikarskih tovarn, katerih dediščina je ob sprehodu po mestu vidna še danes. Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v okviru Kulturnega doma Franca Bernika, so pred nekaj leti že uresničili dolgoletno lokalno pobudo o predstavitvi slamnikarske dediščine, stalni razstavi 300 let slamnikarstva na Slovenskem, ki jo redno spremljajo najrazličnejši dogodki, vezani na to dejavnost, pa so nedavno dodali še priročen vodnik in tematsko pot z naslovom Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah. »V Domžalah še vedno obstajajo stavbe in območja, ki pripovedujejo slamnikarske zgodbe. V ta namen smo oblikovali tematsko pot, postavljeno v urbani prostor, kar je v Sloveniji izredno priljubljena interpretacija dediščine. Zastavljena je kot pripoved o dediščini slamnikarstva,« je tematsko pot in vodnik, ki ga je izdala Občina Domžale, predstavila urednica Katarina Rus Krušelj. Gre za krožno tematsko pot, v katero je vključenih dvanajst postaj. Izhodišče sprehoda je Slamnikarski muzej, od tu pa nas pot popelje mimo izbranih pomnikov o slamnikarskih tovarnah. S pomočjo vodnika, ki vsebuje zanimive opise in fotografije stavb, kakršne so bile nekoč in kakršne so danes, se tako lahko seznanimo s Tovarno slamnikov in klobukov Franca Cerarja, t. i. Novo fabriko ali nekdanjo družbo J. Mellitzer, Kleinlercher & Co. Domžale, slamnikarsko tovarno bratov Kurzhaler, pa slamnikarsko delavnico Karola Koširja, Harackovo slamnikarsko tovarno, Ladstätterjevo elektrarno, barvarno, belilnico in livarno, znano Oberwalderjevo tovarno, kasneje preimenovano v Univerzale Domžale, in nekaterimi drugimi.