Bratuškova odstopila kot premierka, a ostaja v politiki

Alenka Bratušek je predsednika DZ Janka Vebra obvestila o odstopu s položaja predsednice vlade ter s tem seznanila še predsednika republike Boruta Pahorja. A Bratuškova očitno ostaja v politiki, saj se namerava s somišljeniki povezati v stranko in podati na predčasne volitve. Mnenja o tem, ali so te lahko še pred poletjem, so deljena.

Ljubljana - Bratuškova je v odstopni izjavi predsednika DZ Janka Vebra prosila, naj se DZ z njenim odstopom seznani čim prej. Tako naj bi omogočili, da bi bile predčasne volitve še pred poletjem. Na družabnih omrežjih Facebook in Twitter je Bratuškova ob svojem odstopu zapisala, da »če res vsi mislijo, kar govorijo, gremo na volitve pred poletjem«. »Državljanke in državljani boste povedali, kdo naj vodi vlado, in to je edino prav,« je pripisala Bratuškova.

Ob robu srečanja OECD v Parizu pa je za STA ocenila, da je Slovenija znova na pravi poti in da tudi prihajajoče predčasne volitve ne bodo razlog, da bi Slovenija doživela novo krizo. »Prepričana sem, da bomo vse stvari peljali v smeri še večje in še boljše gospodarske aktivnosti,« je povedala. V pogovoru za televizijo CNBC je še izpostavila, da je vlada v minulem letu stabilizirala javne finance in Slovenijo popeljala do gospodarske rasti. »Prepričana sem, da si naša država te volitve lahko privošči brez kakršnekoli panike in jih tudi izpelje,« je dodala.

Na vprašanje, ali bo nastopila na volitvah, je odgovorila: »Mislim, da bi bilo po vsem, kar smo v tem enem letu naredili, kar preveč preprosto dvigniti roke in oditi.« »Prepričana sem, da smo s svojim dobrim delom in s pravimi ukrepi, s sanacijo bančnega sistema, pokazali to, kar sem vseskozi trdila, da bomo - in smo - svoje probleme rešili sami. Brez trojke in kakršnekoli druge pomoči,« je sklenila Bratuškova.

DZ se bo z odstopom premierke predvidoma seznanil v četrtek. Pred tem nameravajo v DZ izpeljati tudi postopke glede organizacije dela DZ po spremembah v poslanskih skupinah, je danes pojasnil predsednik DZ Janko Veber.

Pri predsedniku republike Borutu Pahorju pa bo v sredo posvet z ustavnimi pravniki o rokih za predčasne volitve. Z njihovo pomočjo želi Pahor razjasniti vsa odprta postopkovna vprašanja, povezana z razpisom predčasnih volitev v državni zbor.

Med drugim predsednika republike zanima njihovo mnenje, ali in v kolikšni meri na razpis in izvedbo predčasnih volitev vplivajo šolske in parlamentarne počitnice. Zanima ga tudi ustavna dopustnost skrajševanja 30 dnevnega roka, v katerem državnemu zboru lahko predlaga kandidata za predsednika vlade, so zapisali v uradu.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič je danes za STA ocenil, da so besedno vsi za predčasne volitve, a da je zelo širok krog tistih, ki si jih ne želijo. Med drugim navaja, da so civilnodružbena gibanja in zametki novih strank zainteresirani, da bi imeli nekaj več časa za pripravo na volitve. Prav tako stranke, v katerih so razdeljeni.

»Na eni strani imamo stališče koalicije in vlade, da gremo takoj na volitve, dejansko imamo pa fige v žepih. Zato se bo poskušalo na različne načine zavlačevati,« ocenjuje Ribičič.

Pri morebitnem skrajševanju rokov do volitev pa izpostavlja, da je treba izhajati iz ustave, ki zagotavlja stabilnost izvršilne oblasti. »Iz ustave lahko preberete najkrajše možne roke, a ste s tem preskočili vse možnosti, ki jih ustava daje. Te so legitimne. Ustava ne prepoveduje, pač pa spodbuja vse, ki vidijo rešitev, da oblikujejo vlado z namenom, da predčasnih volitev ne bo,« je pojasnil ustavni pravnik.

Podpisi poslancev, da novega mandatarja ne bodo predlagali, roke do volitev po besedah Ribičiča lahko skrajšajo, a ob pogoju, da se bodo tega držali. Ni pa želel z vidika ustave problematizirati, ali so te izjave zavezujoče ali ne. To bo, kot pravi, naslednje vprašanje, ki se bo odprlo v tem procesu.

Bratuškova je tako zapustila mesto predsednice vlade, očitno pa se ne bo v celoti poslovila iz politike. Poslanec PS Jani Möderndorfer je namreč potrdil, da bodo v kratkem ustanovili tudi novo stranko pod vodstvom Bratuškove.

Že danes pa je iz vrst tistih poslancev, ki so bili po zmagi ljubljanskega župana Zorana Jankovića na kongresu PS razočarani, nastala nova poslanska skupina nepovezanih poslancev. Möderndorfer, sicer nekdanji vodja poslanske skupine PS, je pojasnil, da so na ustanovni seji poslanske skupine 13 nepovezanih poslancev določili vse potrebno za njeno prihodnje delovanje znotraj državnega zbora.

Medtem je s položajev v PS danes odstopilo še nekaj vidnih nekdanjih članov. Poslanka Maša Kociper je na novinarski konferenci pojasnila, da je sama podala odstopno izjavo s funkcij podpredsednice, članice izvršilnega odbora in sveta PS. Prav tako so s funkcij v stranki odstopili drugi podpredsednik Robert Golob, predsednik ljubljanskega odbora PS Aleš Čerin in predsednik podmladka PS Prihodnost Slovenije Zoran Bosančič.

Möderndorfer pa je že začel obiskovati poslanske skupine in iskal odgovor na vprašanje, ali se bodo poslanci tudi dejansko odpovedali možnosti predlaganja novega mandatarja, da bi postopki za predčasne parlamentarne volitve stekli čim hitreje. V izjavi za medije je povedal, da mu je to za zdaj zagotovilo že več kot 30 poslank in poslancev, verjame pa, da se bo to število še povečalo.

Na drugi strani pa je poslanska skupina SDS vložila predlog za spremembo ustave, s katero bi omogočili samorazpustitev DZ. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na novinarski konferenci pojasnil, da bi s tem poenostavili postopke do predčasnih volitev. Položaja, v katerem se je znašla Slovenija po odstopu premierke Bratuškove, ustava po Tankovem mnenju ne ureja dovolj dobro. Ustava je v tem delu nedodelana in pušča veliko prostora manipulacijam ter pritiskom, je dejal.

Sodeč po odzivih iz poslanskih skupin nekatere med njimi očitno še niso dokončno odločene, ali se bodo nedvoumno odrekle možnosti predlaganja mandatarja za sestavo vlade. Ustavnim spremembam, ki so jih predlagali v poslanski skupini SDS in ki bi omogočile samorazpustitev DZ, pa se po dosedanjih odzivih ne obeta zadostna podpora.