Po četrt stoletja še vedno Dečve
Dečve so skupina osmih pevk Folklorne skupine Sava, ki že petindvajset let goji ljubezen do slovenskih ljudskih pesmi. Jubilej so zaznamovale na prav poseben način, iz svojega bogatega repertoarja so izbrale pesmi, povezane s kresno nočjo, in občinstvo povabile na vrt Šempetrske graščine v Stražišču na koncert s pomenljivim naslovom Prid'te k nam na kres.
Dečve so že petindvajset let Daniela Brovč, Karmen Šivic, Metka Kelbič, Mojca Rozman, Špela Golmajer, Veronika Zupan, Tanja Malovrh in Tanja Skodlar
Kranj – Ne bo napak, če zapišemo, da so Dečve prijetna druščina 25-letnic, in v nadaljevanju k številki dodamo, da toliko let traja njihovo pevsko druženje v okviru Folklorne skupine Sava Kranj. Vse so bile najprej plesalke v skupini, nakar so si zaželele nastopati tudi kot pevke. Staknile so glave in sledile svojim željam, njihova zgodba tako traja že 25 let. Še vedno pojejo v isti zasedbi, vaje pa imajo vsako sredo na isti lokaciji v Stražišču.
O tem, kako so dobile ime, pripoveduje anekdota. Bilo je mimogrede. Soplesalec Bojan je vstopil v garderobo sredi pevskih vaj in zaklical: »O, kako tele dečve dobro pojejo!« In so ostale Dečve – z veliko začetnico. Tako in drugače, je pojasnila Ksenja Šajn, povezovalka programa na jubilejnem pevskem večeru, saj je njihovo plesno, pevsko in godčevsko znanje takšno, da lahko kadarkoli izvedejo celovečerni nastop, na katerem predstavljajo ljudske pesmi iz slovenske kulturne dediščine.
Osem pevk že petindvajset let
Četrtstoletni jubilej so Dečve zaznamovale s koncertom na kresni večer na prav posebnem prizorišču – dvorišču Šempetrske graščine v Stražišču, kjer jih je gostil njen lastnik Aleks Leo Vest. K sodelovanju so povabile tudi raziskovalca in povestičarja Simona Prosena, ki je občinstvu predstavil pomen kresa, Kresnika, govoril je o starodavnih običajih ob kresovanju, kresnih rastlinah, jedeh ...
Veliko ljudi se je uro pred koncertom udeležilo delavnice izdelovanja naglavnih cvetnih venčkov. Tako je velik del občinstva pevke pričakal z enakimi venčki na glavah. Vzdušje je bilo čarobno, pevke Daniela, Karmen, Metka, Mojca, dve Tanji, Špela in Veronika – voditeljica jih je naštela po abecednem redu, saj med njimi ni kapitanke, ampak si skupaj delijo mornarske naloge, da njihova pevska barka mirno pluje po morju slovenske ljudske pesmi – so na odre prišle v dolgih belih oblekah, ki ponazarjajo kresnice ob kresovanju.
Program je obsegal pesmi, ki so se v preteklosti pele ob kresovanju. Dečve so jih poiskale v zbirkah ljudskih pesmi in na avdio posnetkih. Prepoln graščinski vrt je bil navdušen nad izvedbami pesmi, kot so Bog daj, Že škrjančki lepo žvrgolijo, Sijaj, sijaj, sončece, Travniki so že zeleni, Tri tičice, Zreilo je žito in drugih iz različnih slovenskih pokrajin. Dečve imajo sicer v svojem pevskem repertoarju več kot sto pesmi, vsako leto nanizajo povprečno deset nastopov, več kot petdesetkrat so slavljence presenetile s podoknicami, posnele so zgoščenko, pred petimi leti pa prejele tudi malo Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj.
Čarobni kresni večer
Ves čas dogodka je gorel kres, takoj po koncertu pa je sledil še prižig kresnega kolesa, ki je bil prava atrakcija za prisotne. Kot je pojasnil Prosen, so naši predniki ob kresovanju kolo pripeljali na vrh hriba in ga ovili s predivom, slamo ali suhim dračjem ter skozenj vtaknili drog. Nato so ga zažgali in z njim zdrveli po hribu navzdol. Za drog sta, vsak na svoji strani, prijela ženska in moški. Tako sta uskladila svoji energiji, harmonizirala delovanje. Tokrat so postopek nekoliko poenostavili – moški so kolo prižgali in ga spravili v pogon, ženske so ga kasneje pogasile z vodo.
Sledila je pogostitev z domačimi jedmi, pogačami, poticami, vodiškimi prestami, izvirsko vodo z Jezerskega in dobrotami – pršutom, panceto in teranom prijatelja Dečev, Hinka Krstana. Vzdušje na dogodku je bilo čarobno, nekaj posebnega. »Kdor je doživel, ne bo pozabil,« je po besedah pevke Tanje Malovrh naslednji dan ob srečanju na ulici dejala domačinka iz Stražišča.