Kaj prinaša predlog zakona o dolgotrajni oskrbi
Predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi je po besedah ministra Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih tridesetih letih. Širi nabor pravic in zagotavlja financiranje, s čimer bo dejansko izvedljiv, je pojasnil minister. Prav sistem financiranja je deležen največ kritik.
Državni proračun naj bi za izvajanje zakona letno zagotavljal 190 milijonov evrov, za delavce, delodajalce in upokojence pa je predvidena prispevna stopnja v višini enega odstotka.
Ljubljana – Minuli teden je vlada potrdila in v državnozborsko proceduro vložila novi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost posveča vsem ključnim izzivom starajoče se in dolgožive družbe ter v ospredje rešitev postavlja posameznika. »Vse več bo tistih, ki bodo potrebovali pomoč,« je poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in dodal, da aktualna ureditev ne dohaja potreb. »Naše izhodišče je bilo, kakšen sistem naj vzpostavimo, da bo uporabnik dobil tisto, kar potrebuje, in da mu bo najbolj prijazen, da bo učinkovit, funkcionalen, da bo dostop do storitev enostaven in vsakemu na voljo, ne glede na to, od kod prihaja in koliko si lahko v življenju privošči.« Kot je še pojasnil, predlog novega zakona cilja na to, da bo posameznik lahko čim dlje ostal v domačem okolju, pomembno pa je tudi, da opredeljuje vire financiranja. »Na ta način smo dejansko naredili zakon izvedljiv.« Državni proračun naj bi letno zagotavljal 190 milijonov evrov, za delavce, delodajalce in upokojence pa je predvidena prispevna stopnja v višini enega odstotka, in sicer od januarja 2025 dalje. Od leta 2032 je za določene primere predlagana lastna udeležba pri financiranju.
Če državni zbor sprejme predlagani zakon, bo začel veljati in postopno uvajati spremembe z januarjem prihodnje leto. Hkrati je predvideno preoblikovanje družinskega pomočnika v oskrbovalca družinskega člana, z januarjem 2025 bi vzpostavili vstopno točko za dolgotrajno oskrbo, in sicer v centrih za socialno delo, z julijem 2025 uvedli pravico dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajno oskrbo v institucijah in denarni prejemek, pri katerem gre za preoblikovanje obstoječega dodatka za pomoč in postrežbo. E-oskrba je dodatna pravica, novost pa so še storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Kritični odzivi
V NSi menijo, da je zakon zelo nesolidaren. »Prizadeti bodo vsi, ki delajo, torej delodajalci, zaposleni, samostojni podjetniki, še posebno pa samostojni podjetniki in kmetje, ker bodo imeli višji prispevek. Na drugi strani pa bodo prizadeti tudi domovi za starejše oziroma izvajalci dolgotrajne oskrbe v institucijah in seveda starejši, ki v domovih živijo oziroma dolgotrajno oskrbo potrebujejo njihovi svojci, ki v veliko primerih to plačujejo.« Vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj je med drugim tudi opozoril, da je bil zakon zelo kratek čas v javni razpravi in da je požel nasprotovanje pravzaprav vseh deležnikov.
Kritični so tudi v SDS. Zapisali so, da ne bodo podprli nobenega predloga, ki v časih draginje uvaja nov obvezni davek oziroma prispevek.
V Gospodarski zbornici Slovenije so opozorili, da predlog zakona ni bil obravnavan v Ekonomsko-socialnem svetu, da financiranje ni bilo niti predmet javne razprave in da je v nasprotju z obljubami o razbremenitvi stroškov dela. Delodajalske organizacije zato predlagajo, da se financiranje v nadaljnjih postopkih izloči in uredi v posebnem zakonu.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije prav tako zavračajo sistem financiranja. Menijo, da bi pomenil vdor v slovenski pokojninski sistem in da je predlagani pristop vreden celo ustavne presoje, določila o lastni udeležbi uporabnika pri plačevanju storitev pa pomenijo odmik od načel, ki so navedena v zakonu (solidarnost, enakost, pravičnost, enakomerna dostopnost). Predsednica Komisije za zdravstvene in socialne zadeve Rosvita Svenšek je še dodala, da predlagani zakon, ki ga je komisija obravnavala na izredni seji, tudi ne ponuja natančne razmejitve storitev zdravstvene nege na del, ki je pravica iz zdravstvenega zavarovanja, in na del, ki sodi v dolgotrajno oskrbo, na kar nenehno opozarjajo.
Zagovornik načela enakosti se je na zakon odzval z več priporočili za izboljšave. Predvsem se je zavzel za spoštovanje pravice do samostojnega odločanja in neodvisnega življenja, pri čemer naj se posameznikom nudi vsa razpoložljiva podpora. Poslancem med drugim priporoča tudi jasnejšo opredelitev, katere storitve dolgotrajne oskrbe so zagotovljene, kakšna je njihova vsebina in kako se bodo izvrševale, poleg tega naj se podrobno uredi pravno varstvo tudi za primere, če storitve po oceni oskrbovancev ne bi bile na primerni kakovostni ravni ali pa bi bile kršene njihove pravice.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je v petek napovedalo, da bo pred začetkom obravnave zakona v državnem zboru opravilo ključne usklajevalne sestanke z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe: s predstavniki skupnosti socialnih zavodov in centrov za socialno delo, društva Srebrna nit, zveze društev upokojencev in Varuhom človekovih pravic. Kot so pojasnili, želijo odgovoriti na najpogostejše pomisleke v času oblikovanja zakona. Minister je ob tem še zagotovil, da bodo usklajene predloge prevedli v amandmaje, s katerimi bodo dopolnili zakonsko besedilo na način, da bo doseženo kar največ soglasja med vsemi ključnimi deležniki.