Ustava Republike Slovenije

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 24. junij 2023 / 16:38

»Ustava je temeljni zakon države. Tako jedrnato pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pravniki so natančnejši in definirajo ustavo kot 'najvišji pravni predpis, ki določa temeljna načela in oblike družbene, politične in gospodarske ureditve države'. V angleških slovarjih med drugim preberemo, da je 'ustava nabor političnih načel, s pomočjo katerih je vodena posamezna država oz. (družbena) organizacija, s poudarkom na odnosih in pravicah ljudi, ki jih vodi'. Nemci gledajo na ustavo kot na temeljni zakon (Grundgesetz), ki je nad vsemi drugimi zakoni države. Temeljni členi nemške ustave, sprejete leta 1949, pa poudarjajo, da je ustava predvsem okvir, ki zagotavlja pogoje svobodnega življenja. Jasno in presenetljivo preprosto, še posebej v primerjavi z avstrijsko razlago. Ta se pod vplivom ustave nekdanje monarhije osredotoča na državniško ravnanje (staatliches Handeln), sprejemanje zakonov in izvajanje politične oblasti. Tako nemški kot avstrijski ustavodajalci pa so želeli uravnotežiti pravnonormativne, organizacijsko-sistemske in simbolnopomenske vidike pravil, ki naj bi zagotovili pravice, dolžnosti, predvsem pa svobodo državljank in državljanov.« (str. 11–12)

Gornje besede so iz predgovora zgodovinarja Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU. Pred dnevom državnosti 2023 se mi zdi še posebno primerno opozoriti na to zelo posebno izdajo ustave naše države. Je dvojezična (v angleščino jo je prevedel Dean J. DeVos) in opremljena s fotografijami, ki so jih posneli Borut Krajnc, Matjaž Rušt in Nada Žgank 19. junija 2020. Tistega dne se je med valom protestov v obrambo demokracije skupina državljanov odločila za simbolno gesto upora – za branje slovenske ustave pred stavbo državnega zbora. Odziv tedanje oblasti je potrdil, da so z ustavo zagotovljene demokratične pravice res ogrožene. V tej zvezi ne bo odveč, če navedemo še 39. člen Ustave RS, ki opredeli svobodo izražanja. »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.« Ustava je temeljni akt države, ki pa sama po sebi še ne zagotavlja naše svobode. Zanjo si moramo dejavno in vedno znova prizadevati tudi državljani, kot posamezniki in v združenjih, ki jim pripadamo.