Gneča na cesti proti predoru Ljubelj na junijsko nedeljo / Foto: Tina Dokl

Kolone tudi proti Ljubelju

Tudi na Občini Tržič so ob koncih tedna v juniju že zaznali vedno več prometa, ki se pomika proti predoru Ljubelj. »Kolone so dolge – kot v starih časih, ko smo se v Avstrijo vozili po kavo in podobno.«

»Na žalost so objekti na ljubeljskem platoju, ki so v zasebni lasti in mimo katerih se valijo kolone avtomobilov, zaprti in žalostno propadajo.«

Tržič – Kar nekaj časa tovrstnih zastojev ni bilo, zagotovo pa je trenutna situacija plod obnov, ki potekajo na gorenjski avtocesti, zapiranja predora Karavanke in raznih obvozov, so povedali na Občini Tržič. Prepričani so tudi, da na zastoje močno vpliva tudi mejna kontrola, kjer preverjajo dokumente. »Večine tranzita, ki poteka na tej trasi, mesto Tržič kot turistična destinacija ne zanima, saj gre predvsem za domače oziroma okoliške prebivalce ali pa turiste, ki imajo že določen cilj.« Kot pa so povedali na občini, je v tej množici potujočih nekaj takih, ki jih mesto pod hribi pritegne in si ga ogledajo, na kar opozarjajo veliki obcestni plakati, ki opevajo lepote Tržiča. Dodana vrednost v povezavi s turizmom naj bi bila v občini Tržič ustanovitev javnega zavoda za turizem, ki je v pripravi, ter sprejetje Strategije razvoja turizma do leta 2030, kjer bo poudarek na okrepitvi ponudbe in ekonomskih učinkih turistične dejavnosti.

»V lokalni strategiji razvoja turizma, ki jo pripravljamo, bržda ne bomo predvideli ukrepov, povezanih z zastoji na Ljubelju. Mnogo bolj želeni so državni ukrepi, ki bodo preprečili zastoje na mejnem prehodu Ljubelj, in meddržavni dogovori, ki bodo ukinili avstrijski nadzor meje. Sam menim, da zanj ni realne osnove,« je povedal tržiški župan Peter Miklič in dodal: »Oblikovali in spodbudili bomo ponudbo in produkte, ki bodo turiste pri nas v karavanškem biseru ustavili brez prometnih zastojev, da bodo naše kraje obiskali prostovoljno in zainteresirani za zanimivo destinacijo, ne le zato, ker so prisilno obtičali v zastoju. Tržič z okolico, predvsem Karavanke s svojimi naravnimi danostmi, ponuja vrsto doživetij in užitkov, primernih za vse generacije in vse vrste turizma. Za zastoje, ki nastajajo, pa ne zaradi naših slabih cest ali neprimernih prometnih ureditev, pa predlagam, da jih rešujemo s strpnostjo in dobro voljo. Seveda pa lahko tudi kakšen zasebnik to izkoristi kot poslovno priložnost. Na žalost so objekti na ljubeljskem platoju, ki so v zasebni lasti in mimo katerih se valijo kolone avtomobilov, zaprti in žalostno propadajo. In tu bo treba narediti korak naprej.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 9. julij 2019 / 10:56

Policisti hladili vroče glave

Kamnik – Pretekli teden se ni pregrevalo samo ozračje, precej vroče so bile tudi glave. Slednje so izkusili kamniški policisti, ki so skoraj vsak dan posredovali v družinskih in sosedskih sporih.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...