Izboljšali gojenje in predelavo rib
V Zalogu pri Cerkljah je bil s projektom Trajnostni ribogojski center vzpostavljen prvi tovrstni center na Gorenjskem.
Zalog – V teh dneh se zaključujejo aktivnosti, ki so jih od lanskega aprila v okviru Lokalne akcijske skupine (LAS) Gorenjska košarica izvajali Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj kot vodilni partner, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, Lokalna energetska agencija Gorenjske ter ribogojnici Vodomec iz Zaloga pri Cerkljah in Bizjak z Zgornje Bele. Povezali so se z namenom učinkovitejše porabe energije, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter izobraževanja in ozaveščanja na področju trajnostne proizvodnje, predelave in uživanja sladkovodnih rib. »Izhajali smo iz podnebnih sprememb in problematike pomanjkanja vode. Uvajanje rešitev je povezano z večjo porabo energije, zato se je pojavila ideja za njeno proizvodnjo v samem obratu,« je pojasnil direktor zavoda Mitja Kadoič.
Na ribogojnici Vodomec so postavili sončno elektrarno in električno polnilnico, omenjena energetska agencija pa je v sklopu projekta, za katerega je bilo odobreno sofinanciranje iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, pod drobnogled vzela še druge ribogojnice na območju LAS in predlagala določene izboljšave. Kot je povedal Jure Eržen, je poraba energije pri proizvodnji rib zaradi dobrih naravnih pogojev in prizadevanj ribogojcev sicer relativno nizka, po nekaterih izračunih petkrat nižja kot pri proizvodnji govejega mesa. Investicijski del projekta je v Zalogu vključeval še nakup dehidratorja odpadkov, dimne in šok komore, ledomata, hladilnice, kuterja in žara, v ribogojnici Bizjak pa so opremo dopolnili s kuterjem in žarom ter postavili polnilnico za električne avtomobile. Poleg tega so na obeh lokacijah uredili vrt z medovitimi rastlinami, hotelom za žuželke in informacijsko tablo. Za različne ciljne skupine so pripravili delavnice, na katerih so predstavili postopek vzgoje in predelave sladkovodnih rib, njihov pomen v prehrani ter pomen trajnostnega načina ribogojstva in ohranjanja opraševalcev. S tem so po besedah Uroša Brankoviča iz Centra za trajnostni razvoj podeželja poudarili sonaravno gospodarjenje oziroma tesno povezanost ribogojstva z okoljem, hkrati so prispevali k promociji ribjih izdelkov in jedi, zlasti manj znanih. »Običajno se ribe pečejo in cvrejo, pripravimo pa lahko tudi namaz, naredimo burger, skuhamo juho …« je možnosti uporabe rib v prehrani odstrl Franc Bizjak. Sodelujoči z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bil odziv med obiskovalci delavnic zelo dober. »Veseli smo pridobitev, ki omogočajo energetsko samooskrbo in kvalitetno predelavo rib, prav tako pa je projekt pomemben z vidika varovanja okolja in vzbujanja zanimanja za našo dejavnost,« je rezultate povzel lastnik ribogojnice Vodomec Janez Vidmar. Partnerji računajo, da se bo na prepoznavnosti in razvoju ribogojstva delalo tudi v prihodnje, saj je bila v začetku tega meseca pod okriljem BSC Kranj ustanovljena nova lokalna akcijska skupina za področje ribištva, ribogojstva in akvakulture, ki bo delovala na območju občin Cerklje, Jezersko, Kranj, Kamnik, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur in Tržič.