Karel Mauser, najplodovitejši pisatelj v emigraciji

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (159)

Minilo je sto let od takrat, ko se je 11. avgusta 1918 na Bledu rodil pesnik in pisatelj Karel Mauser. Kot član protikomunistične milice se je kot bolničar udeležil bojev na Turjaku. Preživel je obleganje Turjaka in kočevski partizanski zapor, potem pa so ga z duhovniki odpeljali v stiški samostan. Od tam je po veliki nemški ofenzivi novembra 1943 pobegnil v Ljubljano in delal kot sourednik Slovenčeve knjižnice. Dosegljivi viri pravijo, da je bil dvakrat izgnan iz domovine, konec leta 1945 in v začetku leta 1946, ko je prek koroških begunjskih taborišč leta 1950 odšel v ZDA in tam do leta 1976 delal kot delavec v tovarni svedrov v Clevelandu, kjer je umrl 21. januarja 1977.

Rodil se je očetu Francu in materi Heleni, hčerki znanega obrtnika ključavničarja. Družina je najprej živela pri ženinih starših na Bledu, kasneje pa se je zaradi očetove službe odselila v Gorje in potem v Podbrezje, kjer se je Karel počutil doma in je preživel najlepši del svojega otroštva. Tega se je spominjal v svojem literarnem delu Pomlad v Črepinjeku. Takrat je v Podbrezjah živela tudi njegova pol leta mlajša sošolka Mimi Malenšek (takrat Konič), ki je sošolcem rada pripovedovala nenavadne zgodbe. Skupaj sta prebrala vse knjige iz podbreške knjižnice. Leta 1931 se je družina Mauser spet selila in Karel je odnesel podobe Podbrezij s Taborom za vedno s seboj, saj jih je kasneje velikokrat v svojih pripovednih delih opisal kot praznična doživetja. Preselili so se bliže Kranju, kjer je Mauser z bratoma obiskoval gimnazijo, kjer ga je za pisanje poezije spodbudil gimnazijski profesor dr. France Tomšič. Prvo prozo in pesmi je začel objavljati leta 1938 v listih Dom in svet, Mentor, Mlada setev in Vrtec.

Po izgnanstvu iz Jugoslavije (Slovenije) je objavljal največ pri Mohorjevi družbi v Celovcu in Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu in tudi v zdomskem in izseljeniškem tisku v ZDA in Kanadi. Veljal je za najplodovitejšega slovenskega pisatelja v emigraciji. Napisal je dvajset povesti, nekaj gledaliških iger in več kot dvesto pesmi. Mauserjevi najboljši deli sta novela Sin mrtvega in roman Ljudje pod bičem. Obe deli se ukvarjata s tematiko druge svetovne vojne in prvih let po njej. Ob zgodovinski podobi časa prikazujeta predvsem moralne in čustvene pretrese, ki spremljajo usode pripovednih oseb. Na tradicionalno slovensko prozo se Mauser navezuje tudi s temo duhovniškega poklica, ki se je je dotaknil v drami Kaplan Klemen, ter z nedokončanim življenjepisom o škofu Ireneju Frideriku Baragi Le eno je potrebno. Mauserjeva proza je prevedena v francoščino, nemščino in španščino.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kamniku se je 7. 8. 1894 rodil vrtnar Anton Lap. Z Jožetom Plečnikom je sodeloval pri urejanju ljubljanskega Tivolija, Rožnika, Golovca, Grajske planote, parkov, pri zasajanju mestnih drevoredov in nasadov pri urejanju ljubljanskih parkov.

V Pivki pri Naklem se je 8. 8. 1759 rodil zdravnik Lovro Lackner.

V Ljubljani je 9. 8. 1834 umrl slikar Janez Potočnik, ki se je rodil pred letom 1750 v Kropi. Velja za začetnika našega meščanskega portretizma. Rodil se je kot prvorojenec fužinarja Gregorja Potočnika in njegove druge žene Marijane, rojene Toman, iz Kamne Gorice.

V Tržiču se je 9. 8. 1826 rodil kolar in ljudski pesnik Vojteh Kurnik.