Ocene in stres

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / nedelja, 18. junij 2023 / 17:11

Zdaj že večina učencev in dijakov odšteva zadnje dneve do počitnic in se veseli brezskrbnih dni, ki so pred njimi. Po drugi strani pa so ravno zadnji dnevi pouka ne samo polni pričakovanj novih poletnih dogodivščin, ampak tudi stresa in skrbi pri zaključevanju ocen.

V zadnjih dneh so se tako na nas obrnili zaskrbljeni starši oziroma stari starši učencev dveh gorenjskih osnovnih šol, ki so opozorili na pritiske, ki jih izvaja točno določena učiteljica na posamezni šoli. Grožnje z velikim številom popravnih izpitov in občutno nižje ocene tudi pri učencih, ki so sicer pri drugih predmetih uspešni, verjetno niso le posledica slabega znanja učencev, ampak se je treba vprašati tudi, zakaj se slabe ocene pojavljajo zgolj pri točno določenem učitelju. V obdobju, ko so otroci že tako pod stresom, je za nekatere starše to očitno pomenilo tisto kapljo čez rob, ko so se odločili obrniti tudi na medije. Verjetno bi sicer lahko zgolj odmahnili z roko in se tolažili, da pač ocene niso vse in že dolgo niso pravi kazalnik znanja. Učenje velikih količin podatkov na pamet v času, ko nam je vse dostopno praktično z enim klikom, počasi izgublja smisel, čeprav veliko učiteljev vztraja prav pri tem. Močno upam, da bodo šle prihodnje prenove šolskega sistema v smeri, da bodo otroke predvsem usposobili, kako naj poiščejo informacije, in kar je še pomembnejše, te tudi pravilno kritično ovrednotijo. Kopica podatkov, ki jih bodo pozabili že naslednji dan, jim ne bo prav nič koristila v sodobnem svetu, zaznamovanem s hitro razvijajočo se tehnologijo. Ocenjevanje tega, kakšno količino podatkov je nekdo uspel »pogoltniti«, tako nima več pravega smisla.

A ne glede na to so žal ocene danes kljub temu še kako pomembne, saj še vedno močno krojijo prihodnost mladim. Koga lahko prikrajšajo za vpis na želeno šolo, drugemu onemogočijo pridobitev štipendije. Zato je treba razumeti starše, da ne morejo mirno gledati, ko ocene odstopajo navzdol zgolj pri posameznem učitelju. Verjamem, da bi v šolah raje videli, da bi to reševali znotraj ustanove, a če vsa opozorila ne obrodijo sadov, staršem najbrž ne preostane drugega, kot da na to opozorijo tudi javno. Razumem tudi pričakovanja učiteljev, da zaupamo v njihovo strokovnost, obenem pa bi morali biti tudi toliko samokritični, da bi se lahko ob ocenah, ki bistveno odstopajo v primerjavi z ocenami pri drugih predmetih, vprašali, ali morebiti tudi oni delajo kaj narobe. Verjamem namreč, da imamo tako starši kot tudi učitelji isti cilj: otroke čim bolje opremiti za življenje, ki jih čaka, ne glede na to, kakšno izobrazbo bodo na koncu pridobili oziroma kateri poklic bodo opravljali.