Združili moči proti invazivkam

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / / 06:43

V sedmih gorenjskih občinah je minulo soboto potekala delovna akcija odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst Očistimo Gorenjsko invazivk, ki so jo občine pripravile v sodelovanju s kranjsko enoto Zavoda RS za varstvo narave, Biotehniškim centrom Naklo, Razvojno agencijo Sora in Osnovno šolo Šenčur.

Žiri – Invazivne tujerodne rastline s svojim agresivnim širjenjem povzročajo ogromno škodo v naravnem okolju, so opozorili organizatorji akcije, in prav zato je nastala pobuda, da se občine na Gorenjskem povežejo v skupni akciji odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin. Akcijo Očistimo Gorenjsko invazivk so tako v soboto izpeljali v občinah Kranj, Bled, Kranjska Gora, Jesenice, Jezersko, Vodice in Žiri. Po besedah direktorja Razvojne agencije Sora Gašperja Kleča se je največ prostovoljcev, ki so odstranjevali invazivne tujerodne rastline, zbralo v Kranju, več kot osemdeset, na drugih lokacijah se je dela lotilo od pet do deset prostovoljcev.

Na območju Gorenjske je po podatki portala Invazivke.si ta čas zaznanih približno štirideset invazivnih tujerodnih vrst, med katerimi so najpogostejše žlezava nedotika, enoletna suholetnica, kanadska in orjaška zlata rozga ter japonski dresnik, v naravi pa se vedno pogosteje pojavljajo tudi nekatere druge, ki so »pobegnile« z vrtov in iz parkov. »Invazivne tujerodne rastline pogosto tvorijo goste sestoje, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko negativno vplivajo tudi na človeško zdravje,« so opozorili organizatorji sobotne akcije. V Žireh se je pet prostovoljcev lotilo odstranjevanja žlezave nedotike, ki jo je po besedah Marka Šubica, koordinatorja akcije v Žireh, relativno enostavno uničiti, če jo skupaj s koreninami odstraniš, preden zacveti. »V Žireh je ta čas med invazivnimi tujerodnimi vrstami žlezava nedotika najbolj razširjena, v Račevi pa se pojavljajo tudi rastišča japonskega dresnika, ki pa ga je veliko težje odstranjevati, saj korenine segajo tudi pet metrov globoko.« Kot pravi, ga na srečo v Žireh še ni veliko, zato upa, da jim bo uspelo ustaviti njegovo širjenje, saj se sam že nekaj let trudi z odstranjevanjem rastišč. V naravo so ga ljudje zanesli predvsem z odlaganjem gradbenega materiala, podobno kot žlezavo nedotiko. Čeprav so njena rastišča ob Poljanski Sori precej obsežna, pa so prostovoljci hitro napredovali in so bili na koncu z opravljenim zelo zadovoljni, čeprav bi si želeli, da bi se jim pridružilo več občanov. »V tem primeru bi po moji oceni lahko bregove ob Poljanski Sori povsem očistili žlezave nedotike,« je poudaril Šubic.

Študentka medicine Živa Šubic je priznala, da je imela pred začetkom odstranjevanja invazivk občutek, da bo to bolj Sizifovo delo, potem pa je bila prijetno presenečena nad opravljenim. K sodelovanju jo je spodbudil oče Marko Šubic. »Prav pod njegovim vplivom sem že od malega vključena v varstvo okolja, saj mi je že zgodaj privzgojil te vrednote.« Prav tako je varstvu okolja zavezan Darjan Kacin, ki je pred leti v okviru podobne akcije Ljudske univerze Škofja Loka Aktivno proti invazivkam posnel tudi dokumentarni film na to temo. »Prav to je Marka Šubica spodbudilo, da se že dlje časa trudi odstranjevati invazivne tujerodne vrste v Žireh.« Sam mu z veseljem priskoči na pomoč tudi z ozaveščanjem, saj imajo po njegovih besedah še čas, da ukrepajo in preprečijo širjenje invazivk, medtem ko so v Poljanski dolini marsikje že precej bolj razraščene in so ponekod celo izpodrinile avtohtone rastline.

Zavedati se moramo, so še dodali organizatorji, da je odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst dolgotrajen proces, ki zahteva večletno delo, vztrajnost in natančnost. »Z vztrajnostjo lahko vrsto na posamezni lokaciji tudi trajno odstranimo in damo novo priložnost domorodnim vrstam, da ponovno zasedejo svoje mesto v naravi.«