Pomlad, poletje in zima

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / četrtek, 15. junij 2023 / 13:44

Königstuhl (2336 m n. m.) in Seenock (2260 m n. m.) – Opisana tura je kljub mesecu juniju postregla s tremi letnimi časi: narava je bila pomladno prebujajoča se, temperature poletno visoke, na nekaj koncih pa zimska podlaga – sneg.

V Nockberge se vrnemo nekajkrat na leto. Očitno se, ko jih enkrat obiščeš, potem tja vedno znova rad vračaš. Tudi mi se bomo danes vrnili v ta prečudoviti konec, ki je idealen za pohodništvo praktično vse dni v letu: pozimi za krpljanje in turno smučanje, v drugih letnih časih pa za aktivno pohodništvo. Glavni cilj nam bo kraljevi stol oz. Königstuhl. Da bo pa tudi tura kraljevska, bomo obiskali kar šest več kot dva tisoč metrov visokih vrhov. Gremo?

Skozi predor Karavanke se odpeljemo v Avstrijo in se vozimo v smeri Salzburga. Avtocesto zapustimo na izvozu Gmünd, kjer sledimo cesti proti Innerkremsu. Peljemo skozi do koče Dr. Josef Mehrlhütte, kjer je naše izhodišče. Pot vzpona bo potekala po dolini Rosanien. Dolina je čudovita, sončna in široka. S parkirišča se vrnemo malce nižje do smerokazov in začnemo vzpon po poti št. 126. Pot je na začetku precej položna, pripelje nas na Oslovo planino. Razpotegnjena dolina počasi pridobiva višino, tam, kjer so številni balvani, pa se pot postavi malce bolj navkreber. Po uri in pol smo pri t. i. jezeru Rosanien. Ko ves sneg skopni (trenutno še ni čisto tako) ima obliko nekakšne podkvice in v njem plavajo tudi race. Dolina je dolga približno tri kilometre, nato pa se strmina vzpona stopnjuje do sedla Königstuhlscharte (2190 m n. m.), kjer zavijemo levo in se v zmernem vzponu v okljukih povzpnemo do vrha Königstuhl (2336 m n. m.) Pogled na jugu se ustavi na Julijcih, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah, sicer pa gledamo v samo osrčje gorovja Nockberge. Joj, koliko vrhov! Pogled na zahod nam pokaže Visoke ture.

Ko stojimo na vrhu in gledamo proti dolini, po kateri smo se povzpeli, vidimo na levi strani čudovit greben, ki kar čaka, da ga obiščemo. Po tem grebenu se bomo vrnili nazaj na izhodišče. Z vrha sestopimo na sedlo Königstuhlscharte, kjer se na drugi strani začnemo precej strmo vzpenjati. Prvi vrh, ki ga označuje le možic ob ograji, je Friesenhalshöhe (2246 m n. m.). Grebenu sledimo naprej in pred nami je vzpon na Seenock (2260 m n. m.), na vrhu katerega je velik kovinski križ. S Seenocka nas čaka malce sestopa, ki poteka po skalah in med njimi. Naslednji vrh lahko spregledamo, ker ni na vrhu nobene oznake, ampak je le eden od vršičkov v nizu. Gre za Vogelsangberg (2207 m n. m.), četrti dvatisočak danes. Še dva nas čakata. Nadaljujemo po grebenu. Na levi strani vidimo smučišče Innerkrems. Povzpnemo se na predzadnji vrh Sauereggnock (2240 m n. m.). Spust s tega vrha je zelo strm. Ko začnemo sestopati, nimamo občutka, da je tako strmo, nekje na sredi se to občuti, zlati pa to opazimo, ko z zadnjega vrha pogledamo nazaj. Previdno sestopamo do sedla spodaj in se povzpnemo še na zadnji dvatisočak. Zadnji v nizu je Stubennock (2092 m n. m.). S Stubennocka nadaljujemo v smeri markacij, ki zavijejo levo. Sledi strm spust po travnatem terenu, kjer je, sploh po dežju, potrebna previdnost zaradi možnosti zdrsa. Pobočje je v tem trenutku polno cvetja: svišč, alpski kosmatinec, wulfenov jeglič, počasi bo začelo cveteti tudi resje. Ko je strmina za nami, pot zavija v desno. Smo na t. i. Knappen Weg oz. tematski Rudarski poti, ki pohodnika obvešča o rudarstvu v teh koncih. Ko dosežemo nekakšno izravnavo, pot zavije še enkrat levo v smeri Dr. Josef Mehrlhütte. Po gozdnem kolovozu se vrnemo do markirane poti 126, po kateri smo začeli vzpon.

Nadmorska višina: 2336 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 2 / 5